Planinsko društvo Blagajana

Tokrat smo se odpravili v Suho krajino na Dolenjskem po nekdanji Rimski cesti, ki pelje od Ivančne gorice do vasi Dvor pri Žužemberku. Celotna trasa poti meri 25 km, to je toliko, kot so v starih časih rimski trgovci, vojaki, pridigarji, igralci, gladiatorji ali izletniki prepešačili v enem dnevu. Za nas bi bila taka pot predolga, zato smo jo skrajšali že v začetnem delu in pohod pričeli na Kitnem vrhu, zaključili pa v Šmihelu na Dolenjskem. Za organizacijo in vodenje pohoda je tokrat v celoti poskrbel naš Ivan, za kar smo mu zelo hvaležni. To pokrajino res dobro pozna, saj je iz teh krajev doma. Ko smo na Kitnem vrhu šele dobro stopili iz avtomobila, si kar nismo mogli napasti oči nad urejenostjo kraja in dobrovoljnostjo domačinov. Sredi vasi stoji domačija «Andrejkatovi«. Komaj nas je gospodar zagledal, je skupaj s svojo ženo nemudoma prinesel tekoče okrepčilo, rekoč: »da vam bo pot po naših krajih lažja in prijetnejša!« Ko smo pri sosednji hiši in še pri nasledn...

Začetek aprila je bil muhast in deževen, kot se seveda za april spodobi. A po deževnem tednu je končno prišla vremensko bolj ugodna sobota, 13. 4. 2019. Ta dan smo imeli planinci rezerviran za izlet z vlakom, zato smo se lepšega vremena zelo razveselili. Zbrali smo se vsi: otroci iz Vrtca pri OŠ Polhov Gradec z mentorico Petro, učenci iz OŠ Polhov Gradec z mentoricama Barbaro in Lucijo, starši in nekateri stari starši otrok planincev ter vodnik Stane iz Planinskega društva Blagajana. Skupno 56 planincev se je dobilo ob 7.15 na železniški postaji v Ljubljani. Z vlakom smo se odpeljali v slabo uro oddaljeno Ivančno Gorico. Nekateri so se z vlakom peljali prvič. Ti so se izleta najbolj veselili. Z železniške postaje v Ivančni Gorici smo se peš odpravili do Lavričeve koče na Gradišču. Posebno doživetje je bila precej blatna pot skozi gozd, ki je bila še posebej všeč otrokom. Pri planinski koči smo imeli postanek za malico, druženje in igro na lesenih igralih. Otroci so si z veseljem...

V nedeljo smo se odpravili na pohod po dolini Glinščice. Kar lepo število se nas je zbralo. Skupina starejših se je odpravila po lažji, ˝penzionistični˝ poti, mlajši pa so si zaželeli plezanja. Ferata,katere so se lotili naši planinci je speljana pod kraškim robom in ponuja različne teževnostne stopnje plezanja. Po navodilih vodnika Uroša so si vsi nadeli plezalno opremo ter previdno, korak po koraku preplezali zahtevno steno. Pa še skok do slapu, katerega seveda ne smeš zamuditi.   Starejši smo pričeli s pohodom v Boljuncu in se po poti na levem bregu Glinščice sprehodili do Botača. Med potjo smo občudovali kanjon, ki ga je naredila rečica. Med potjo smo se povzpeli do cervice Sv.Marije na Pečeh iz 16.stol. V kanjonu je več slapov, največji pa je slap Supet, višine 36m. Mi smo ga opazovali od zgoraj. Vas Botač in meja med Slovenijo in Italijo. Nihče ni od nas zahteval dokumentov. Iz vasi Botač smo se povz...

Lovranska Draga je razgledno naselje nad Lovranom, od koder je lepo viden Kvarnerski zaliv z Reko. Hribovskim Slovencem tudi morje očitno nekaj pomeni, saj se nas je zbralo poln avtobus. V nedeljo, 7. aprila (2019), nas je tako velika večina letos šla prvič na morje. Pot navzgor je bila kamnita, nekaj je bilo tudi malo težjih vzponov, a počasi se daleč pride, smo rekli. Nebo je bilo nekam sivkasto oblačno, tudi vetrovi so počivali. Burja se je utrudila od pretekle zime, jugo pa še ni imel moči. Kot naša Banjška planota tudi ti kraji ne kažejo veliko življenja, več hiš je praznih in kažejo pestro zunanjo  podobo. Nedaleč od križišča s cesto se je z naše steze odcepila opuščena pot, ki je vodila čez most. »Bila sva mlada oba, ko preko mosta sva šla …« Besedilo Avsenikove pesmi se je zaslišalo iz skupine polhograjskih pohodnikov. No, tole je pa prav zanimiva fotografija. Voda teče fantiču na lase, on pa nič, tako lepo se smeje. Pa drugi tudi. Očitno je ...

Bila je lepa sončna nedelja 24 3. 2019,  ko smo se odpravili proti Kočevju, da osvojimo kar tri vrhove nad omenjenim naseljem. Te so Ledenik, Mestni vrh in grad Fridrihstain. Iz parkirišča, smo po nekaj metrih alsfaltne poti, krenili na gozdno stezo, ki se  nam je postavila kar precej pokonci. Toda že po dobri uri smo prispeli na križišče, kjer so nas table usmerile desno proti Ledeniku ( 1072 mnv). Ker na tem vrhu ni razgleda smo se po kratki pavzi in po osvežilnih bombonih odpravili že proti , prej omenjenemu  križišču, od tam pa proti  Mestnem  vrhu, kjer nas je pričakal prečudovit razgled  iz ploščadi na celotno Kočevje. Lahko smo opazili tudi višje vrhove, sicer bolj v meglici. Od tu nas je še le nekaj metrov ločilo do vrha  Mestnega vrha (1035 mnv). Zopet smo se vrnili na križišče, in že smo veselo korakali  proti koči Jelenovem studencu, kjer smo si z dobro malico nabrali moči, otroci so pa izkoristili počitek kar...