Planinsko društvo Blagajana

Že nekaj let smo se vesele planinke odpravljale na Donačko goro, v nedeljo 30. junija 2019 nam je pa to tudi uspelo. Naše izhodišče je bilo   Rudijev dom na višini 590 m n.v. Po nekaj minutah hoje smo stopili v gozd, kjer smo opazili tablo, ki nas je seznanila s posebno znamenitostjo Donačke gore – velik naravni rezervat, ki je kot bukov pragozd zavarovan že vrsto let.   Po zahodnem delu tega pragozda nas je lepo urejena pot vodila na greben gore proti zahodnemu vrhu. Naše počutje je bilo še toliko boljše, ker sta se nam po nekaj mesečni odsotnosti   spet pridružila tudi Silva in Herman, ki sta nekaj čas okrevala in hodila po bolj ravnih poteh. Ob poti smo opazili spominsko ploščo, ki je bila postavljena v spomin dr. Ernestu Froelichu, ki je tukaj zastavil prvo označeno planinsko pot v Sloveniji, takrat namenjeno predvsem okrevancem iz Zdravilišča Rogaška Slatina. Po dobri uri hoje smo prispeli na zahodni vrh Donačke gore. Najlepš...

Po zelenih stezah planin pod Krnom Sobotno jutro 30. junija je bilo brez oblaka; obetal se je lep poletni dan. 29 planincev PD Blagajana je tako v dveh kombijih in osebnih avtomobilih z velikim pohodniškim pričakovanjem hitelo proti Primorski. Del se jih je namenil na Krn, to so bili predstavniki mlajše generacije, drugi, ne več rosno mladi pa so se namenili pohajati po planinah pod Krnom in goram desno od njega. Prvi del je imel izkušene vodnike, drugi pa se je opiral na spomine Mire in Maksa s te poti izpred nekaj let. Ko smo se po vožnji čez Kladje, Cerkno in po Soški dolini pri Kobaridu začeli dvigovati proti Vrsnemu, rojstnemu kraju pesnika Simona Gregorčiča, smo se že prepričali, da je prav, da govorimo »sončna Primorska«. Sonce je sveže grelo tudi na izhodišču pohoda pri koči na planini Kuhinja nad vasjo Krn. Koča na planini Kuhinja je skromna, a razpoloženje gostiteljev je prijetno domače. Tiči v zavetju lipe, leseno pročelje pa spominja na planinski dom na Ravneku...

  V nedeljo, 23. junija, je bilo napovedano spremenljivo oblačno vreme z občasnimi padavinami. A to vnetosti planincev PD Blagajana ni odvrnilo od napovedanega izleta na Nebeško goro (960 m), najvišji hrib v občini Radeče, in na Kum (1220 m), najvišji vrh Zasavskega hribovja,   upravičeno mu rečejo tudi Zasavski Triglav. Tako smo se odpeljali proti Zasavju, kjer je pa vremenska napoved popolnoma odpovedala, saj nas je spremljajo le deževje, deževje in še enkrat deževje. Občasnost v vremenski napovedi se je pa bolj nanašala na veter, ki je pometal z deževnimi curki. A vsaj iz kombija si poglejmo izhodišče našega izleta, saj smo lepo na suhem, je bil sklep pohodnikov. Tako nas je Ani kar iz kombija seznanila, kje sta s Tonetom v veliko lepšem vremenu raziskovala hrib daleč od našega doma in s tako privlačnim imenom. V sončnem   vremenu mora biti v teh krajih zares lepo, sicer si ta gora ne bi nadela imena po samih nebesih. Marjan se je pozanimal pri domačinih in tako je...

Pravijo, da v tretje gre rado. In res je tako. Po dveh prestavitvah smo v tretje planirani obisk Pristovške-ga Storžiča izvedli po planu. Ker hoje do vrha ni pretirano veliko, smo se šele ob 8h zbrali na AP v Polhovem Gradcu. Hitro smo se odpravili proti izhodišču na MP Jezerski vrh. Po začetnih opravkih na izhodišču smo se v ravni vrsti odpravili proti cilju. Nekateri najmlajši udeleženci so nam uhajali naprej, kar je imelo za posledico nekaj nepotrebnih višincev, a nič ne de. Smo pa zato imeli priliko videti čisto pravega modrasa. Bil je kar malo strašljiv. Po slabi uri in pol smo dosegli 1759 metrov visok vrh. Po malici iz nahrbtnika smo se po drugi, malo daljši, poti vrnili nazaj na izhodišče. No ja, skoraj. Nekje v zadnji tretjini sva z pomočnikom odhitela naprej po avtomobile, da smo preostalim olajšail zadnjih nekaj vročih asflatnih kilometrov.  Takole se je najmlajši pohodnik spoprijel z zadnjo strmino na poti do vrha   Or...