Planinsko društvo Blagajana

Vesele planinke smo v nedeljo, 12. novembra 2011 obiskale Slavnik (1028 m), razgledno goro, ki se dviga južno od Kozine. Ob 8.00 uri smo se zbrale pri Silvi – Kozarje in se odpeljale do izhodiščne točke v vasi Podgorje. Bil je lep sončen dan z burjo in na začetku pešpoti kar hladno. Do vrha smo porabile skoraj 2 uri, saj smo izbrale bolj položno in daljšo pot. Panorama pogledov iz vrha je resnično »mogočna«, od jadranskega morja, Karnijskih Alp in Julijskih Alp (Triglav) do Golakov, Vremščice in malo bolj oddaljenega Snežnika. Iskale smo tudi skriven »zaklad«, in ga tudi našle (gre za strogo planinsko tajnost). Informacijo, da je Mimi postala babica, smo potrdile v gostilni NIBI v Sinji gorici. Vesele planinke

Polhograjci smo bili na trekingu pod Everestom . Kaj smo tam doživeli, vam bomo predstavili na predavanju, ki bo v planinski koči na Ravneku 25.11.2011 ob 19h. Namaste Več o dogodivščinah na poti : http://vandroucek.blogspot. com/2011/11/po-zaprasenem- podstresju-svetahimalaya.html

Vesele planinke smo v nedeljo 23. oktobra 2011 obiskale Kokoš (674 m), enega od vrhov gričevja, ki ločuje Sežanski Kras od Tržaškega zaliva. Nekateri to majhno ljubo planotico, ki res zgleda kot ena kokoška, imenujejo kar Kokoška. Avto smo pustile na parkirišču pri pokopališču Lokve. Že po nekaj korakih nas je pozdravila smerna tabla z napisom vrha. Pot je potekala čez Lokavsko polje po precej ravnih kraških travnikih, pa tudi pozneje ni bilo hudih vzponov. Ob poti je veliko klopic in miz, številne markacije pa zagotavljajo dodaten občutek varnosti. Pisana paleta barv in ne preveč huda burja na vrhu so nas opozarjale na prelepo jesensko Primorsko. Med potjo smo nekajkrat omenile predsednika naše sekcije. Zaradi višje sile ga ni bilo med nami, zaželel pa nam je srečno pot. Vesele planinke

Že tretjič smo se zbrali pred drevesom, ki je posajen v spomin Pavletu Kozjeku pred Osnovno šolo Polhov Gradec in se namenili po poteh, koder je hodil Pavle. V lepem sončnem vremenu se je zbralo preko sto pohodnikov. Pavletovi svojci so nas prijazno sprejeli in nas pogostili. Pohod smo končali pri cerkvici sv.Uršule, kjer je potekala maša Pavletu v spomin. Organizacija: PD Blagajana Polhov Gradec

Mesec september nam velikodušno deli sončne žarke in toploto, kot nalašč za planinske podvige. To smo izkoristili tudi mladi planinci OŠ Polhov Gradec in podružnice Črni Vrh, ter se odpravili na dvodnevno potepanje po tolminskih gorah. Pridružili so se nam še starši in tako se nas je v soboto zjutraj, 24. septembra, v Poljubinju zbralo 31: 13 mladih planincev, 15 staršev oziroma spremljevalcev, vodnik Stane in mentorici Valerija in Simona. Vrhovi okoliških vzpetin so bili že obsijani s soncem in skupaj smo se z avtomobili odpeljali po ozki in vijugasti cesti do Planine Kuk – našega izhodišča. Od tu smo se, natovorjeni z nahrbtniki, peš odpravili do Planine Razor. Po dobri uri hoje smo prišli do koče, kjer smo se nastanili, okrepčali in se nato odpravili na Globoko. Kljub takemu imenu, je ta prelaz kar visoko nad kočo, tako da smo zagrizli v kolena in splačalo se je. Že med potjo smo videli bunkerje – ostanke 1. svetovne vojne, na vrhu pa smo bili nagrajeni s pogledom na Bohinjsko jeze...

Vsako leto se ponovi vprašanje: kam bomo šli pa letos? Ker Stane do konca ni bil prepričan, kam bomo šli, se zjutraj pred odhodom tudi čevljev ni znal obuti. To pa je trema!!! Ko je odbrzel domov, da napako popravi, je doma našel ravno tak par, kot ga je imel že na sebi. Še dobro, da smo pri prvem postanku v Radovici obiskali osnovno šolo "Bistra glava". Po enournem strogem pouku je učitelj Stanetu toliko zbistril glavo, da je znal sestaviti dva eneka čevlja skupaj. Tudi ostali smo od pouka odnesli mnogo. Spoznali smo zgodovino in značilnosti Bele Krajine. O spričevalih, ki smo jih dobili na koncu pouka pa raje nebi nič napisala. Bili so naravnost porazni. Po učni uri in po okrepčilu z belokranjsko pogačo smo se odpravili proti Krašnjem vrhu. Na pot na stolp se nam je pridružil tudi "smrkec", saj ni želel izpustiti lepega razgleda po Beli Krajini. Spust v dolino je bil prav spektakularen, saj nihče ni pričakoval med temi grički plezalne stene z klini in pletenicami....

Celjska Grmada je hišna gora Celja in se nahaja južno od Celja nad vasjo Zagrad. Z vrha, na katerem stoji velik križ je lep razgled na Posavsko hribovje, Celjski Stari grad, Celje in del Savinjske doline. Ob lepi vidljivosti pa lahko vidimo vse od Julijcev, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp do Pohorja. Pogled na Celjski stari grad začetek vzpona...stopnice, stopnice.... na vrhu pa zadovoljstvo in lep razgled Na poti navzdol smo se ustavilu v planinski koči, pojedli zares dobro kislo mleko, nekaj popili in se odpravili naprej Prav kmalu smo bili pri Celjski koči, kjer je dišalo po sveže pečenem kostanju...njam, njam.. Na povratku v dolino smo se čudili ogromni bukvi občudovali jesenske barve v naravi, in kozlička, ki je bil tako dobre volje kot mi.... Organizacija in vodenje pohoda: Ani in Tone Kavčič