Planinsko društvo Blagajana

V soboto, dne 5. julija smo se   odpravili na našo že skoraj stalno lokacijo Ovčarijo – stan pri Henriku. Zborno mesto je bila planina Blato. Tu smo zapustili avtomobile in se podali do Koče na Planini Jezero.   S sabo smo imeli junaka, ki se je okopal v jezero, ostali pa smo imeli malico. Pot smo nadaljevali na planino Dedno polje, kjer so si nekateri privoščili kislo mleko.   Prekrasno planinsko cvetje in zvonci bohinjskih krav so pripomogli, da smo kljub naporom uživali na kar dolgi poti. Na Ovčariji sta nas pričakali Silva in Ani, ki sta poskrbele za dobrodošlico. Kmalu so bili na vrsti golaž, dobrote iz žara in pecivo, ki smo ga prinesli s seboj. Počitek po vsem navedenem je bil več kot dobrodošel. Janez je poskrbel, da je bila okolica stanu še lepša (mučil se je s koso). V nedeljo smo se vračali na Planino Jezero in se tam udeležili   proslave ob 40. letnici društva Integral. Vesele planinke

Na Veliki vrh je bil prav poseben izlet. Poseben zato, ker smo imeli med nami vodnika kandidata, Uroša Malovrha. Le še nekaj praktičnih izkušenj z vodenjem mu manjka, potem pa si bo dokončno pridobil status vodnika. Vodenje na Veliki vrh je bila njegova prva vodstvena tura. Mentor Rajko Škrlj nam ga je na začetku izleta spodbudno predstavil.   Tako lepo se je Veliki vrh v jasnini kazal pred nami, ko smo parkirali v samotni dolini. Poraščen je skoraj do vrha, le tam zgoraj so se sem in tja belile skale. Nekaj oblakov pa je za popestritev lepe fotografije.  Višinska razlika med izhodiščem in ciljem je bila okrog 700 metrov, zato smo kar pošteno grizli kolena. Še sreča, da je bila pot senčnata.    Proti vrhu so nas začele pozdravljati planinske rože, planinski pelin, sončki in druge. Rododendron s svojo rdečo barvo   je že prava hribovska roža, nekoliko nižje pa so na pomlad spominjale v travi skrite spominčice.   Tile nageljčki pa tako...

Veliki Javornik ali Ženiklovec je 1716 m visok vrh, ki se nahaja med Storžičem in Stegovnikom. S travnatega vrha, na katerem je vpisna skrinjica, se nam odpre lep razgled na že omenjeni Storžič, greben Kriške gore, Julijske Alpe, Stol, Begunjščico, Vrtačo in Košuto ter gore na Jezerskim. Utrujeni junak Razposajeni planinci Organizacija in vodenje pohoda: Ani in Tone Kavčič

Pred uradnim delom srečanja so bili organizirani pohodi v okolici Bohinjske Bistrice. Mi smo se udeležili  pohoda na Rudnico 946m. Pogled z vrha na Srednjo vas in Češnjico Pogled na Bohinjsko jezero Ob poti Začetek slovesnosti se je pričel s prihodom praporščakov v dvorano. Med njimi je bil tudi naš Tone.  Po kratkem uradnem delu se je nadaljevalo srečanje ob zvokih muzike in prijetnega druženja.

  Kot vsako leto smo se tudi letos imeli lepo v družbi z planinci iz Medvod     Pot na Grmado pa je vedno lepo okrašena....

Zopet smo preživeli lep dan v planinah. Tokrat nas je pot zanesla v Karavanke. V vasi Planina pod Golico smo si naprtali nahrbtnike na rame in se usmerili mimo Jeseniške planine 1380m proti sedlu Rožca. Rožca se nahaja na travnatih pobočjih med dvema razglednima vrhovoma (Hruški vrh in Klek). Malo nad Jeseniško planino Še malo, pa bomo na Rožci Narcise še v polnem cvetju   Na sedlu Rožca v ozadju Klek   Zadovoljni na vrhu Kleka   Pogled na Golico nas je prepričal, da smo pot podaljšali do koče pod Golico (nekateri celo čez vrh)   Pogled nazaj na prehojeno pot Še spust v dolino okrepćilo pri Fencu Po celodnevnem potepanju po Karavankah in  smo posedli v avtomobile inse zadivoljni vrnili domov. Vodenje in organizacija: Rajko in Jerca Škrlj