Planinsko društvo Blagajana

V nedeljo 20. listopada 2016 smo se odpravili na sejem kakijev v Strunjan. Vedno smo vesele, ampak ne bi bile planinke, če si ne bi vzele 2 uri časa za sprehod nad Strunjanom, ki ponuja veliko več kot le pogled na Piran. Sprehod na višino klifa, kjer na robu stoji velik kamniti križ, skriva biser našega morja imenovan Mesečev zaliv.  Res čudovit razgled. Vidi se skoraj vse slovensko morje, malo hrvaškega in veliko italijanskega. Žal pa so se že zbirali oblaki, zato nismo videli do Julijcev in Triglava.😐 Tokrat z nami ni bilo naše uradne fotografinje – beri Andrejke – ,zato ni naših fotografij. Z mojim starinskim mobitelom sta nastali le dve. No, tudi teh smo veseli.  Na vrhu pri 500 let starem kamnitem križu, ki je opozorilo vsem ribičem in mornarjem kot nekakšen svetilnik, saj kaže bližino obale in smer vzhod – zahod. Tu se je zgodil čudež, saj se je ob hudem neurju in razburkanem morju prikazala Marija in rešila ribiče in mornarje, saj se je morj...

Na kočevsko ne zaidemo pogosto, zato so ti kraji večini slabo poznani. Zapore na cestah v Kočevju so nas prisilile, da smo namesto s pohodom začeli z prisilnim ogledom Kočevja. A uspelo nam je najti izhodišče. Po Grajski poti smo se odpravili proti Livoldskemu vrhu. Pot je bila na začetku strma, nato pa je strmina nekoliko popustila, pojavil pa se je sneg. Tik pred vrhom se je svet postavil pokonci. Malo smo poplezali, pomagali so nam klini in jeklenice in že smo bili na razgledišču tik pod vrhom. Od tu je bil lep razgled na Kočevje in okolico. Iz vrha smo zopet, sicer po drugi poti, malo poplezali navzdol. Pot bi bila v suhem brez problema, sneg pa je prekrival korenine, listje in skale, tako da smo počasi, previdno in k sreči brez problemov sestopili z vrha. Pot smo nadaljevali do gradu Fridrihštajn. Grad je bil zgrajen v 15.stol. za Veroniko Deseniško. Zdaj so tu le še ruševine, ki so zaščitene pred nadaljnjim propadanju. Na gradu nas je pozdravi...

 

Za pohod na Srnjak smo se odločili, ker smo izvedeli, da so planinci PD Logatec tam postavili razgledno ploščad. Vremenska napoved je bila lepa, realnost pa malo manj.  Parkirali smo pri trdnjavi v Lanišču in se kar prehitro znašli na razgledniku. Od tam smo videli samo malo več kot svoj nos. Torej se bomo še vrnili. Vse čestitke planincem, ki so zgradili tako lep in v okolico lepo umeščen objekt. Ker je ura hoje za nas premalo, z nami pa so bili Logatčani, smo takoj sprejeli njihov predlog in se zapeljali do Ravnika pri Hotederščici , od tu pa peš mimo Sv.Barbare do kmetije Pr¨Tumlet . izbira smeri je bila zahtevna... v hrib proti Sv.Barbari Sv.Barbara Domačija pri Plešnarju...hiša z letnico 1867, ob njej pa kašča iz leta 1773 potem pa sonček...ves dan smo ga čakali na cilju... Še povratek v dolino. Hvala Logatčanom za vodenje in prijetno druženje.

V Nedeljo, 16. Oktobra smo se zbrali na 8. Pohodu po Pavletovi poti v spomin, kjer je naš rojak velikokrat izvajal kondicijske priprave. Zbrali se nas je, kljub ne najlepšemu vremenu preko 100, kako so hodili in se imeli pa je razvidno iz nekaj spodnjih slik.        

Kljub gosti megli se je skupinica pohodnikov v spremstvu gorskih reševalcev in vodnikov iz našega društva odpravilo proti Koreni.  In zakaj "kaparji ali kapniki"?. Vsi udeleženci so enkrat ali večkrat v življenju preživeli možgansko kap. A jih to ni ustavilo. Kljub posledicam so polni energije in dobre volje. Z vsakim osvojenim vrhom so močnejši.