25. februar 2008

Med Vrhpoljskimi vinogradi

Letos smo se že tretjič udeležili pohoda, ka ga organizira vinarsko turistično društvo v sodelovanju s KS Vrhpolje, Prostovoljnim gasilskim društvom ter Občino Vipava. Veseli smo, da gredo z nami na ta pohod tudi člani PD Avtotehna in jih vabimo na naše pohode tudi v prihodnje.

Vrhpolje pri Vipavi se nahaja v Vipavski dolini, med sivim Kovkom in mogočnim Nanosom, kjer iz tesne soteske pridrvi v dolino hudournik Bela. Že njeno ime pove, da leži vrh rodovitnih polj, ki se raztezajo vse do najbližje vasi Vipave.

Nekoč je do tu segalo morje in pustilo bogate nanose laporja in fliša. Vrhpolje se je kot naselje oblikovalo v 13. -14. stoletju.

Začetek in konec pešpoti je v Vrhpolju pred Gasilskim domom. Pelje nas skozi vinograde



pod vznožjem vasi, mimo vasice Duplje in mimo znanega letnega Lanthierijevega dvorca Zemono. Dvorec obkrožajo vinogradi, zasajeni s sauvignonom, ki dajejo odlično vino sauvignon Zemono.

Pot nadaljujemo proti pobočju Nanosa in na Stari grad



Tu obrnemo in ob hudourniku Bela krenemo nazaj proti Vrhpolju, potem pa v sotesko hudournika Bela



Višje v soteski je mogočna stena, ki jo je voda skozi tisočletja grizla in na njej pustila čudovite sledi. Ob naši poti se iz struge dviga znana plezalna stena. Pozna in obiskuje jo veliko plezalcev iz cele Evrope.



Ločimo se od hudournika Bela in pridemo visoko nad vasjo na Pšavo, od koder se odpre pogled v dolino in na višje ležeče vinograde.

Ob poti so razvaline majhnega samostana, kapucini so v njem že davno pridelovali vino.

V vas smo se spustili mimo cerkvice sv Ahacija ob vinogradih, ki zaradi izredne lege dajejo najboljše grozdje za vrhunska vina.

V vasi so nas pričakali organizatorji pohoda z pihalno godbo


Pripravili pa so nam tudi degustacijo vin domačih vinogradnikov, sira in medu, za potešitev želodcev pa pravo primorsko joto (z ali brez).


...tudi zaplesali smo...

Še nekaj bi dodala. Tega pohoda se udeležujejo planinci iz vse Slovenije. In prav zato lahko tu srečeš znanca, s katerim se morda nisi videl že mnogo let. Ker pot ni naporna in ne pre dolga imaš čas, da z njimi v miru pokramljaš, izmenjaš izkušnje iz drugih planinskih pohodov ter povabiš znance ali planinska društva v svoj kraj

18. februar 2008

Kraški rob - Črni Kal

Lepo februarsko vreme je privabilo veliko planincev, da so se nam pridružili na pohodu po Kraškem robu.

Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota Kras s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Slovenske Istre. Predstavlja geološko, geomorfološko in podnebno mejo. Razteza se v okoli 20 kilometrov dolgem in 2.5 do 5 kilometrov širokem pasu od Socerba do Mlinov. Evidentiranih je 47 strmih kamnitih sten v skupni dolžini 51 kilometrov, na ostenja pa se vežejo še druge drobne reliefne oblike kot so udori, spodmoli, škrapljišča, skalni podori, jame. Stene so geološko zanimive zaradi luskaste zgradbe, ki je edinstvena v Sloveniji.

pogled na vas Črni Kal iz roba

na levi zadaj: viadukt Črni kal, ki je s svojo dolžino skoraj 1 km in višino skoraj 100 m cestni objekt in gradbena konstrukcija presežnikov........

V sredini: ostanki gradu Črni Kal, katerega je dal sezidati grof Ulrik, da bi obvaroval cesto iz Rižanske doline proti notranjosti. Dostop je bil možen le preko mostu. Leta 1511 je grad zasedel grof Krištof Frankopan. Po mirovnem sporazumu l.1521 med Beneško republiko in Habsburžani je grad Črni Kal pripadel Socerbskemu gospodstvu in bil priključen deželi Kranjski...

desno: Slovencem in tujcem pa je dobro poznano ogromno plezališče, kjer je v lepih sončnih dneh skala veliko bolj polna plezalcev kot martinčkov ...

....rob.....

za povečanje adrenalina smo se tudi mi spustili po skalah (ob jeklenicah) pod rob
...še posvet tik pred spustom....

eni še plezajo, drugi smo pa že na varnih tleh...


sožitje ali izkoriščanje....

zlezli smo tudi v podzemno jamo...

in našli tole........

po lepih razgledih, plezanju in jamarstu se je prilegla malica na sončnem travniku zopet na vrhu roba

tu smo za nekaj časa zapustili rob in se odpravili proti Gradišci,

....kjer stoji cerkev Marije Snežne.
Že v ilirskih časih je bil vrh (467m) spremenjen v gradišče, od katerega se je do današnjih dni ohranil 2-3m visok, 10m širok in nekaj sto metrov dolg polkrožen obrambni nasip. Kamnito cerkev Marije Snežne sta na temeljih prejšnje leta 1665 zgradila mojstra Tomaž Škorja in Kiče Gobina. Leta 1775 je bila restavrirana. Nazadnje je bila cerkev prenovljena 1955.

na povratku v dolino smo še malo poplezali (no ja, plezali so drugi, mi pa smo pasli oči na njih)

zaključili smo "Pri Malnarjevih" v Slavni


06. februar 2008

Občni zbor 2008

Leto je hitro naokoli, in 2.2.2008 smo imeli planinci PD Blagajana občni zbor.

Po pozdravu predsednika društva g. Staneta Dvanajščaka smo prisluhnili predavanju dr. Toneta Wrabarja o spominih na pohode po Dolomitih (Viš, Montaž, Poldašnja špica..). Posnetki Dolomitov, ki jih je imel pripravljene za nas, so ga spomnili na prelepa potepanja po planinah, zato so njegovi opisi v nas vzbudili željo po obisku teh vrhov.


zavzeto smo poslušali g.Wrabarja in gledali posnetke s planin


Potem pa se je začel uradni del občnega zbora:

- Poročilo predsednika društva o delu v letu 2007, finančno poročilo, poročilo vodniškega odseka, poročilo mladih planincev, nadzornega odbora, častnega razsodišča.....


Poročilo o delu mladinskega odseka so nam na prijeten način pripravili mladi planinci sami

- Program dela za letu 2008 je predstavil predsednik drušva Stane Dvanajščak

- Sledila je podelitev društvenih priznanj, podelitev značke PZS za prehojeno slovensko planinsko pot(transverzalo), podelitev zlatih značk za prehojeno PPP (Polhograjsko planinsko pot), podelitev bronastega častnega znaka PZS ter podelitev skal- jubilejnih nagrad ob življenjskem prazniku


Dušan je s svinčnikom na papirju soustvarjal planinsko kočo


Herman: "Za vsakim sposobnim predsednikom stoji sposobna žena. Zato si tudi ona zasluži priznanje in zahvalo za dosedanje delo s prošnjo, da mu bo stala ob strani še naprej"


- Dosedanjemu vodstvu in upravnem odboru društva je potekel mandat, zato je dobil razrešnico, obenem pa smo izvolili novo vodstvo (ker je staro vodstvo delalo dobro, je ostal predsednik isti, člani dosedanjega upravnega odbora pa bodo v večini morali delati še naprej).

Po uradnem delu nas je novi stari predsednik Stane povabil na manjšo pogostitev ter klepet in ples ob živi glasbi.


ker so za naš občni zbor zvedeli tudi Notranjci, so k nam pridrvele coprnice iz Slivnice...

in popestrile večer......