27. maj 2011

After Velebit party

Na Velebitu smo bili "Pograjci" luštna in glasna družba. Tako luštna, da nas je Damjan povabil v Žlebe na ponovno srečanje.

Ker pa smo planinci, smo se tja odpravili peš. Iz Katarine, preko Jetrbenka na medvoško stran v Žlebe. Ravno toliko je bilo hoje, da smo tam lažje jedli in pili.






Najlepša hvala gostitelju in njegovim najbližjim za zares lep sprejem in prijetno popoldne.

26. maj 2011

Srečanje MDO Notranjske 2011

Letošnje srečanje planinskih društev MDO Notranjske je organiziralo PD Snežnik iz Loške doline. Pohod smo začeli v Viševku in se mimo Vrhnike napotili do Dolenjih Poljan.


Ko smo se malo odpočili in okrepčali, smo nadaljevali pot v Zgornje Poljane,


kjer so organizatorji pripravili prijetno srečanje.


Po kratkem nagovoru organizatorja srečanja in predsednika MDO Marka Goršiča

in podelitvi spominskih priznanj za udeležbo na srečanju,

smo se povzpeli do cerkvice sv Andreja,

nato pa se zabavali ob zvokih harmonikarja.


Prijetno druženje smo zaključili v Jermendolu, kjer smo se poslovili od prijetnih gostiteljev.

Vodja pohoda: Stane Dvanajščak


18. maj 2011

Smokuški vrh 1122m


Pot nas je vodila iz vasi Smokuč do odcepa, kjer se priključi pot iz Završnice, po grebenu s trdnim oprijemom do vrha, ki nas je pričakal, kljub slabši napovedi, s soncem obsijan. Pot je razgibana z razglednimi točkami, ki nudijo pogled na celotno Gorenjsko, Jelovico, Julijske Alpe, Karavanke s Stolom in Begunjščico na dlani. Navadna pohodna duša kar ne more verjeti, da se tukaj na tej višini doživi alpski svet v malem. Je eden izmed tistih vrhov, ki je hkrati majhen in velik. Z vrha pa po krožni poti mimo Sankaške koče nazaj do izhodišča. Pohod je prijeten, ne predolg in mislim, da bo navdušil vsakega, saj lahko prepoznamo sorodnost z nam tako priljubljeno Grmado.

vodnica Nina Bagar

Fotogalerija

09. maj 2011

Krempa 942m, Krokar 1122m

Po nadmorski višini teh dveh vrhov bi si človek mislil, da bo to pohod malo več kot na Šmarno goro. A izkazalo se je, da je veliko več. Predvsem pa panoramska pot v dolino reke Kolpe zahteva mnogo previdnosti in močna kolena.
Štartali smo v Borovcu, ter se podali proti Kremparskemu sedlu na višini 866m. Jasa pod sedlom se vsako pomlad odene v bela pregrinjala narcis. Mi smo bili tam nekoliko prezgodaj ali pa prepozno. Narcise so bile, samo v nekoliko manjšem številu.



Večina med nami je prvič slišala, da na Kočevskem rastejo narcise. Mogoče se je ravno zato za ta pohod odločilo toliko pohodnikov, kar 24, saj nas je ponavadi nekoliko manj.

Na poti na Krempo se nam odpre pogled na dolino Kolpe. Strmina pod tabo ti da misliti. Le kako bomo prišli dol?

Na vrhu Krempe 942m

Iz Krempe smo se vrnili na sedlo ter se začeli vzpenjati proti Krokarju.


Pot na Krokarja poteka skozi pragozd. To je največji pragozd v Sloveniji. Grof Auersperg je leta 1893 za 73 ha velik jelovo-bukov gozd odredil, naj ostane pragozd.

Na vrhu so nas presenetile skale, pogled v dolino, Maksa pa je prišel pogledat tudi modras in ga opozoril, da je to njegov svet in smo mi planinci samo vsiljivci, ki kratimo njegov mir.

Povratek na sedlo skozi ogromne površine poraščene s čemažem...

Znak na drevesu nas je opozoril na pot proti Bosljivi Loki

Pot navzdol je bila lepa, razgledna, vendar je bilo potrebno veliko pazljivosti, kajti del poti je potekal po strmem pobočju, pot pa je bila široka manj kot pol metra. Med potjo smo se povzpeli na dva vrha. Tale na fotografiji je Kobila 710m, naslednji pa je Vršak 605m.

Med potjo pa lepi razgledi, polno rožic, na trenutke nas je pot spominjala na grebensko pot od Mihačka na Grmado.

Ko so kolena že zares bolela, smo se znašli ob Kolpi, v Boslijevi Loki in našega planinarjenja je bilo konec.

Še spiranje grl, ki so bili po šestih urah zares suhi, in slovo.

Organizacija in vodenje: Škrlj Rajko in Jerca s pomočjo Ani in Toneta Kavčiča,
vesele planinke je vodil Herman

Fotogalerija:

05. maj 2011

Smokuški vrh

Vabim vas, da se mi v soboto, 14. 5. 2011, pridružite na pohodu na Smokuški vrh. Pot je razgibana z razglednimi točkami, ki nudijo pogled na celotno Gorenjsko, Jelovico in Julijske Alpe. Pot nas bo vodila iz Smokuča do odcepa, kjer se pridruži pot iz Završnice, potem pa po grebenu do vrha, ki zahteva nekaj trdnega oprijema, in po krožni poti mimo Sankaške koče nazaj do izhodišča.

Pot je dolga dobre tri ure in dovolj je ustrezna oprema, priporočljive so pohodne palice. Prevoz z lastnimi avtomobili po dogovoru (ali kombijem) s startom v Polhovem Gradcu ob 7.30 uri. Prijave zbiram do četrtka, 12. 5. Za vse ostale informacije sem vam na voljo na številki 031899759 v popoldanskih urah.

Nina Bagar

03. maj 2011

Obvestilo

V koledarju pohodov je prišlo do sprememb.

Pohod na Smokuški vrh, ki je predviden za 7.5 2011 je prestavljen na 14.5.2011
Srečanje MDO Notranjske, ki je predviden 15.5.201 bo 22.5.2011
Pohod na Krempo in Krokarja pa bo v soboto,7.5.2011

Kjub spremenjenim datumom vas vabimo, da se pohodov udeležite v čim večjem številu.

PD Blagajana
Jerca Škrlj

Planinarjenje po Velebitu

Veliko hodimo po hribih, na večdnevno potepanje pa malokdaj. Zato se je pojavilo veliko vprašanj: Kaj moram vzeti s seboj? Kje bomo spali? Ali se bo zelo hitro hodilo? Kje bomo kupovali hrano? Kako...Kaj...Kdaj....
Dobro pripravljeni in dobre volje smo se v sredo zjutraj zbrali na Dobrovi in čakali avtobus


Še preden smo se dobro zavedli, že smo bili v Senju

od tu pa naravnost na vhod v Nacionalni park Severni Velebit

Vreme nam ni bilo naklonjeno, zato so dežniki, pelerine in anoraki prišli zelo prav


Lepa in zanimiva pot je zaradi dežja izgubila na svoji zanimivosti, a volje nam ni zmanjkalo.

Planinsko kočo Zavižan 1594m smo opazili šele ko smo se ji približali na nekaj deset metrov. Seveda smo jo bili veseli, pa tudi oskrbniku, ki je istočasno meteorolog, so se verjetno zasvetile oči ob tako veliki skupini.
Po končanem pohodu smo se napotili v vas Krasno, se namestili v hotelu "Jure", povečerjali in začeli navezovati stike z ostalimi udeleženci.....
Drugi dan smo plan pohoda zaradi vremena priredili. Odšli smo do Jablanca ter se sprehodili po narodnem parku Zavratnica

Jablanac

Zavratnica je bilo skrito in tiho letovišče bogatašev iz Dunaja in Prage. V času druge svet.vojne pa je postala luka za vojne ladje. Na začetku zaliva so še vedno ostanki ene od treh bojnih ladij, ki so bile potopljene avgusta 1944 leta. In ravno ta dan, ko smo bili mi tam, so policisti in dvigovali še nerazstreljene bombe iz ladje.

Izredno lepa pot ob zalivu, zgrajena leta 1930

Iz zaliva smo se dvignili do razgledne točke "vidikovca", od koder so se videli otoki Krk, Rab, Goli otok...

kaktusi ob poti

Ker je bil pohod nekoliko prekratek, smo se odločili za ogled cerkve "Majke Božje Krasnarske" iz 18.stol. nad vasjo Krasno. Zgrajena je bila na temeljih srednjeveške cerkve. Največjo umetniško vrednost v cerkvi predstavlja kasetiran strop s poslikavami. V tej cerkvi se že od nekdaj zbirajo prebibalci Like in Primorja 15. avgusta. Zaradi dežja pa smo se do cerkve odpeljali z avtobusom, ta bolj zagreti pa so se v hotel vrnili peš (po dežju seveda).

Tudi tretji dan je nad Velebitom visel črn oblak, tako da se je vodička Alenka odločila za pot po predgorju Velebita.

Pohod smo pričeli pri planinskem domu Oltari

Odpravili pa smo se proti Vratniku. Za mene je bila to zelo lepa botanična pot, saj toliko cvetja že dolgo nisem videla






Žal so vasi, skozi katere nas je vodila pot prazne, zapuščene in nič ne kaže, da se bi lahko življenje v te kraje še kdaj vrnilo.

Ko smo se mimo Senja vračali v Krasno, smo se ustavili in si ogledali trdnjavo Nehaj, simbol mesta Senja, zgrajeno 1558leta. Sezidana je iz materiala porušenih cerkva, samostana in hiš postavljenih izven grajskega zidu.

Dan se s tem še ni končal. Po večerji se je začelo dogajati v sobi št.


Kogar ni bilo zraven, je nekaj zamudil......

Četrti dan se je nad Velebitom začelo jasniti. Ne za cel dan, ampak le toliko, da smo se lahko odpravili na Premužičevo pot. To je planinska pešpot, ki preči vršni del severnega in srednjega Velebita. Pot je dolga 57km. Gradila se je med leti 1930 in 1933 in je zaradi kvalitete gradnje in vklopljenosti v naravni okoliš biser pešpoti na Hrvaškem. Mi smo prehodili le delček te poti in sicer od planinske koče na Zavižanu do Rossijevega bivaka in nazaj. Pred tem smo se povzpeli na Vučjak, od koder smo imeli lep razgled na Velebit in Jadranske otoke







Še slovo od gostiteljev, ki so se zares potrudili, in odhod domov....


Preživeli smo pet lepih dni, videli mnogo novega. Hvaležni smo vodnici Alenki, ki se je ves čas trudila, improvizirala, prilagajala pohode vremenskim razmeram in seveda Marku, ki nas je povabil zraven.

Fotogalerija: