Krempa 942m, Krokar 1122m
Po nadmorski višini teh dveh vrhov bi si človek mislil, da bo to pohod malo več kot na Šmarno goro. A izkazalo se je, da je veliko več. Predvsem pa panoramska pot v dolino reke Kolpe zahteva mnogo previdnosti in močna kolena.
Štartali smo v Borovcu, ter se podali proti Kremparskemu sedlu na višini 866m. Jasa pod sedlom se vsako pomlad odene v bela pregrinjala narcis. Mi smo bili tam nekoliko prezgodaj ali pa prepozno. Narcise so bile, samo v nekoliko manjšem številu.
Večina med nami je prvič slišala, da na Kočevskem rastejo narcise. Mogoče se je ravno zato za ta pohod odločilo toliko pohodnikov, kar 24, saj nas je ponavadi nekoliko manj.
Na poti na Krempo se nam odpre pogled na dolino Kolpe. Strmina pod tabo ti da misliti. Le kako bomo prišli dol?
Na vrhu Krempe 942m
Štartali smo v Borovcu, ter se podali proti Kremparskemu sedlu na višini 866m. Jasa pod sedlom se vsako pomlad odene v bela pregrinjala narcis. Mi smo bili tam nekoliko prezgodaj ali pa prepozno. Narcise so bile, samo v nekoliko manjšem številu.
Večina med nami je prvič slišala, da na Kočevskem rastejo narcise. Mogoče se je ravno zato za ta pohod odločilo toliko pohodnikov, kar 24, saj nas je ponavadi nekoliko manj.
Na poti na Krempo se nam odpre pogled na dolino Kolpe. Strmina pod tabo ti da misliti. Le kako bomo prišli dol?
Na vrhu Krempe 942mIz Krempe smo se vrnili na sedlo ter se začeli vzpenjati proti Krokarju.
Pot na Krokarja poteka skozi pragozd. To je največji pragozd v Sloveniji. Grof Auersperg je leta 1893 za 73 ha velik jelovo-bukov gozd odredil, naj ostane pragozd.
Na vrhu so nas presenetile skale, pogled v dolino, Maksa pa je prišel pogledat tudi modras in ga opozoril, da je to njegov svet in smo mi planinci samo vsiljivci, ki kratimo njegov mir.
Povratek na sedlo skozi ogromne površine poraščene s čemažem...
Znak na drevesu nas je opozoril na pot proti Bosljivi Loki
Pot navzdol je bila lepa, razgledna, vendar je bilo potrebno veliko pazljivosti, kajti del poti je potekal po strmem pobočju, pot pa je bila široka manj kot pol metra. Med potjo smo se povzpeli na dva vrha. Tale na fotografiji je Kobila 710m, naslednji pa je Vršak 605m.
Med potjo pa lepi razgledi, polno rožic, na trenutke nas je pot spominjala na grebensko pot od Mihačka na Grmado.
Ko so kolena že zares bolela, smo se znašli ob Kolpi, v Boslijevi Loki in našega planinarjenja je bilo konec.
Še spiranje grl, ki so bili po šestih urah zares suhi, in slovo.
Organizacija in vodenje: Škrlj Rajko in Jerca s pomočjo Ani in Toneta Kavčiča,
vesele planinke je vodil Herman
Fotogalerija:
Pot na Krokarja poteka skozi pragozd. To je največji pragozd v Sloveniji. Grof Auersperg je leta 1893 za 73 ha velik jelovo-bukov gozd odredil, naj ostane pragozd.
Na vrhu so nas presenetile skale, pogled v dolino, Maksa pa je prišel pogledat tudi modras in ga opozoril, da je to njegov svet in smo mi planinci samo vsiljivci, ki kratimo njegov mir.
Povratek na sedlo skozi ogromne površine poraščene s čemažem...
Znak na drevesu nas je opozoril na pot proti Bosljivi Loki
Pot navzdol je bila lepa, razgledna, vendar je bilo potrebno veliko pazljivosti, kajti del poti je potekal po strmem pobočju, pot pa je bila široka manj kot pol metra. Med potjo smo se povzpeli na dva vrha. Tale na fotografiji je Kobila 710m, naslednji pa je Vršak 605m.
Med potjo pa lepi razgledi, polno rožic, na trenutke nas je pot spominjala na grebensko pot od Mihačka na Grmado.
Ko so kolena že zares bolela, smo se znašli ob Kolpi, v Boslijevi Loki in našega planinarjenja je bilo konec.
Še spiranje grl, ki so bili po šestih urah zares suhi, in slovo.Organizacija in vodenje: Škrlj Rajko in Jerca s pomočjo Ani in Toneta Kavčiča,
vesele planinke je vodil Herman
Fotogalerija:
Komentarji
Objavite komentar