15. oktober 2011

V neznano 2011

Vsako leto se ponovi vprašanje: kam bomo šli pa letos? Ker Stane do konca ni bil prepričan, kam bomo šli, se zjutraj pred odhodom tudi čevljev ni znal obuti. To pa je trema!!!

Ko je odbrzel domov, da napako popravi, je doma našel ravno tak par, kot ga je imel že na sebi.

Še dobro, da smo pri prvem postanku v Radovici obiskali osnovno šolo "Bistra glava". Po enournem strogem pouku je učitelj Stanetu toliko zbistril glavo, da je znal sestaviti dva eneka čevlja skupaj. Tudi ostali smo od pouka odnesli mnogo. Spoznali smo zgodovino in značilnosti Bele Krajine. O spričevalih, ki smo jih dobili na koncu pouka pa raje nebi nič napisala. Bili so naravnost porazni.

Po učni uri in po okrepčilu z belokranjsko pogačo smo se odpravili proti Krašnjem vrhu. Na pot na stolp se nam je pridružil tudi "smrkec", saj ni želel izpustiti lepega razgleda po Beli Krajini.


Spust v dolino je bil prav spektakularen, saj nihče ni pričakoval med temi grički plezalne stene z klini in pletenicami.

Ob pogledu na take krožnike smo hitro pozabili na plezarijo...

Po dobri "papici in pupici" smo skupaj eno zapeli, nato pa v avtobus in novim dogodivščinam naproti.


Naslednja postaja je bila Soseska zidanica Drašiči. In kako deluje Soseska zidanica? V taki obliki kot danes deluje že 250 let. Zadnjo soboto v oktobru mora vsak član Soseske zidanice plačati članarino - 10 litrov svojega najboljšega mošta, ki ga nato zlijejo v skupen sod. Med letom lahko člani v Soseski zidanici pijejo vino na rovaš. Ob naslednjem pobiranju članarine mora član Soseske plačati dolg z moštom in 50 % obrestno mero. Posebnost te zidanice je, da pijete vino petinšestdesetih gospodarjev iz enega kozarca. In temu se seveda nismo odpovedali.

Potem smo šli na Metliški grad , kjer se je pričel teden "Portugalke". Vina, pogače in pečenega kostanja ni manjkalo.....

Fotogalerija:

Organizacija in vodenje: Stane in Mari Dvanajščak

Ni komentarjev: