Po vzpetinah otoka Krka

Mesec oktober je res zadnji mesec, ko si človek privošči skok v morje. Mi pa smo si privoščili dvoje: skok v hribe in v morje.
Razdelili smo se v dve skupini. Tisti, z več kondicije so se odpravili pod Rajkovim vodstvom na daljšo turo in sicer od prelaza Treskavec, preko Velega vrha 541m, Brestovice 555m, Obzova 569m, Žminja 537m, Velikega Hlama 482m na prelaz Vraca 150m v Baško.

ekipa " hrabrih" na Velem Vrhu...

pogledi proti morju in kraški planoti so nas očarali

V planinah se zgodi marsikaj. Niso odpovedale noge ampak čevlji. Pred nami pa še pet ur hoje. Podplate čevljev smo z povoji pritrdili na noge. Seveda smo povoje redno menjali. Vsa čast Milanu in vsem ki so mu nudili prvo pomoč. On pa je v zahvalo poskrbel za "drugo pomoč" na cilju.

Takih preprek je bilo na poti mnogo

Mehke hoje na poti ni bilo ravno veliko....

Pogled na morje in Baško nam je dal še zadnji zagon za pot v dolino, nato pa nas je morje kar samo potegnilo vase...

Druga skupina pod mojim vodstvom se je odpravila na nasprotni greben nad Baško. Najprej smo se povzpeli do cerkve sv. Ivana, nato pa po lepi sprehajalni poti dosegli Mesečev plato 380m. To je bil za večino tudi cilj pohoda. Po povratku v dolino so ostali del dneva namenili kopanju in sprehodom po Baški. Nekaj pa se nas je nadaljevalo pot na Diviško 471m. Na poti smo občudovali grobo kraško pokrajino, na kateri se med kršjem pasejo ovce, njihove staje "mrgare" ki imajo obliko kamnitega cveta, lokev, v kateri se napajajo ovce ter na stotine metrov dolgih zidov, ki označujejo lastniške meje.

"šetnica na mjesec i natrag"...tako se imenuje pot na Mesečev plato

počitek na poti proti vrhu je prišel še kako prav

Na Mesečevem platoju smo čakali na vlak, a ga ni bilo-konec sezone. Zato smo se peš odpravili v dolino...malo se hecam...majhno zavetišče, ki nudi pohodnikom senco in klopi