Srednji vrh – zeleni vrh nad izvirom Završnice

V nedeljo 1. julija je bilo za poletje nenavadno hladno vreme, zato nas je ogrela šele hoja, ko smo se začeli dvigati od parkirišča na Ljubelju. Namenili smo se na Srednji vrh, za katerega na spletu piše, da nanj vodi lahka označena pot. O tem smo se prepričali, zato je zlasti ženski del planinske druščine ob povratku z veseljem dopolnil pohodniško dejavnost z nabiranjem zelišč, dišeče materine dušice, plahtice, ranjaka, le za šentjanževko je bilo previsoko, smo slišali iz neke družbe po dejavnosti podobnih namenov. To je pa tudi nekaj in se ne dogodi na vsakem izletu. Dokazuje, da se skrb pohodnikov za zdravje širi tudi na tiste, ki ostanejo doma. Zelene planinske trate na Zelenici in pri Koči ob izviru Završnice so namreč tako lepe in pripravne in to nedeljo so bile prav prelestno cvetoče. Pa naša skupina ni bila edina, ki se je »pasla« po njih.

Zadnja leta je nepogrešljiva družba polhograjskih planincev skupinica otrok. Tako je prav. Skrbeti je treba za našo prihodnost, kot se v preneseni rabi reče mladini, še posebej, če je hitra in poskočna, kdo bi rekel – nerazvajena. Kot po navadi so se postavili na čelo pohodnikov. 

Drugi smo bili malce bolj zmerni. Hlodi so prišli prav, da smo počili na kamniti poti, ki pelje proti Zelenici.

Od Koče na Zelenici se kmalu pokazal Srednji vrh. Zemljepisnih imen s pridevnikom srednji je v Sloveniji veliko. Tudi Srednji vrh ima dvojnika. Eden od njih je Srednji Vrh nad Gozdom Martuljkom. Za razliko od našega Srednjega vrha je to zaselek, od koder je lep razgled na Špikovo skupino. Pa ne smemo pozabiti na našo ljubo Srednjo vas v Polhograjski dolini, še posebej tisti, ki imamo tu svoj dom.

Pod Vrtačo se je pot vila tudi po ožji stezi. Blaž in Rok sta bila na čelu otroške ženske druščine, kateremu je sledila preostala pohodniška skupina. Tako se spodobi. Bosta sledila očetu vodniku? Upajmo.  

Na vrhu pa malica, saj jo je po prehojenem vzponu človek kar potreben. Pa to ni običajna malica. Malce vznesenega občutja je vselej zraven, ko se oziraš okrog in si dvignjen nad dolino, ki je globoko pod teboj. Grižljaji imajo večjo slast.

Tabla na vrhu z imenom jasno označuje goro. Kdo bi sicer sitno dodal, da zraven številke 1796 manjka oznaka »m« (metri), a to za planince ni niti tako pomembno, saj vsak ve, da se nadmorska višina meri v metrih. 

Povratek v dolino je bil hiter, zato je skupini na sliki ostalo še veliko moči za plezanje po zavarovani plezalni poti, kot se z domačo besedo nadomesti tujka ferata. Spodnji plot ji je ime. Preizkus plezalnih spretnosti je bil opravljen z oceno odlično. To so dokazovali veseli obrazi skupine in tudi tistih, ki smo jih pričakali ob koči. Nika je nadomestila »zamujen« Srednji vrh, zato je imela vso pravico, da se je postavila čisto na vrh.

Pa še skupinska slika pri obnovljeni koči na Zelenici, povratek po senčni mehki stezi v dolino in lep izlet se bo pridružil številnim pohodom s Planinskim društvom Blagajana Polhov Gradec. Vodil ga je vodnik Igor Dolenc.

Prispevek: Milka Bokal