Vaganel-Marezige-Sečoveljske soline
Tokrat smo odšli v slovensko Istro. Pričakala nas je obsijana s soncem.
Pohod smo pričeli ob Vanganelskem jezeru in smo sledili oznakam, ki označujejo POT ZA SRCE. Pot delno obkroži jezero, potem pa se začne počasi vzpenjati po poti, ki je bila nekdaj glavna vez med Vanganelom in gornjimi vasmi. Prečkamo potok Montova, gremo mimo nekdanje poljske hišice ali kažete, kot ji pravijo domačini, opazimo še vedno razpoznavne ostanke teras, ki so jih nekdaj kmetje pridno obdelovali.
Med potjo občudujemo raznolikost drevja. Od gabrov, jesenov, hrasta, cerov do kostanja, ki jih v podrasti objemajo šopi lobodike ali ruške, šparglji, ponekod tudi brnistra in brinovi grmi ter šipek in robida. Velik del poti nas ob vznožju nevidno spremlja potok Morigla, ki v poletnem času presahne, ob velikih deževjih pa silovito buči in napaja Vanganelsko jezero. Ko se nam potok približa in ga prečkamo, se nam odpre pogled na dolino in bližnje hribe.
Pot nadaljujemo ob oljčnem nasadu do zajetega izvira (izvir STAREC), kamor so nekdaj bližnji stanovalci hodili po vodo in vodili napajat živino, gospodinje pa so prale perilo.
Malo naprej pridemo do struge potoka Morigle, ki oblikuje izjemen slap.
Še nekaj minut hoje, pa smo v središču Marezig (Marezige se ponašajo z imenom glavno mesto dežele refoška).
Brez gasilske slike seveda ne gre
Vračamo se po drugi strani , mimo stare in nove šole, skozi zaselek Sabadine. V dolino gre hitro in samo še čez stari kamniti most, čez zelenico mimo vitkih topolov, vzpon na nasip umetnega jezera in že smo pri avtomobilih.
Z avtomobili se odpravimo mimo Babičev do Pomjana, kjer se odpre prekrasen pogled na primorsko Istro.
Nadaljujemo pot do krajinskega parka Sečoveljske soline. Sečoveljske soline so skupaj z bližnjimi Strunjanskimi solinami najbolj severno ležeče še delujoče soline v Sredozemlju. So ene redkih solin, kjer se sol še prideluje po več stoletij starih postopkih.
Potepanje po Slovenski Istri smo končali na turistični kmetiji v Baredih
Dan so nam popestrile pograjske maškare.
Pohod smo pričeli ob Vanganelskem jezeru in smo sledili oznakam, ki označujejo POT ZA SRCE. Pot delno obkroži jezero, potem pa se začne počasi vzpenjati po poti, ki je bila nekdaj glavna vez med Vanganelom in gornjimi vasmi. Prečkamo potok Montova, gremo mimo nekdanje poljske hišice ali kažete, kot ji pravijo domačini, opazimo še vedno razpoznavne ostanke teras, ki so jih nekdaj kmetje pridno obdelovali.
Med potjo občudujemo raznolikost drevja. Od gabrov, jesenov, hrasta, cerov do kostanja, ki jih v podrasti objemajo šopi lobodike ali ruške, šparglji, ponekod tudi brnistra in brinovi grmi ter šipek in robida. Velik del poti nas ob vznožju nevidno spremlja potok Morigla, ki v poletnem času presahne, ob velikih deževjih pa silovito buči in napaja Vanganelsko jezero. Ko se nam potok približa in ga prečkamo, se nam odpre pogled na dolino in bližnje hribe.
Pot nadaljujemo ob oljčnem nasadu do zajetega izvira (izvir STAREC), kamor so nekdaj bližnji stanovalci hodili po vodo in vodili napajat živino, gospodinje pa so prale perilo.
Malo naprej pridemo do struge potoka Morigle, ki oblikuje izjemen slap.
Še nekaj minut hoje, pa smo v središču Marezig (Marezige se ponašajo z imenom glavno mesto dežele refoška).
Brez gasilske slike seveda ne gre
Z avtomobili se odpravimo mimo Babičev do Pomjana, kjer se odpre prekrasen pogled na primorsko Istro.
Nadaljujemo pot do krajinskega parka Sečoveljske soline. Sečoveljske soline so skupaj z bližnjimi Strunjanskimi solinami najbolj severno ležeče še delujoče soline v Sredozemlju. So ene redkih solin, kjer se sol še prideluje po več stoletij starih postopkih.
Potepanje po Slovenski Istri smo končali na turistični kmetiji v Baredih
Dan so nam popestrile pograjske maškare.