Toški slapovi

POHOD MIMO TOŠKIH SLAPOV NA GONTE/ TOŠČ, 26. 01. 2008

V soboto, 26. 01. 2008, smo se z učenci in starši ob 8.30 zbrali pri OŠ Topol na Katarini. Od tam smo se odpeljali še del poti ter jo mahnili proti Toškim slapovom.

Pohoda se je udeležilo 41 učencev planinskega krožka OŠ Polhov Gradec in PŠ Črni Vrh. Nekatere so spremljali starši in njihovi mlajši (predšolski) bratci ali sestrice. Za njihov varen korak pa smo skrbeli: vodja pohoda Stane Dvanajščak, vodniki Tone Kavčič, Ani Kavčič in Herman Rednak ter mentorici planinskega krožka Nina Bagar in Andreja Krnc.

Jutro je bilo sveže, a že zgodaj so se nam začeli kazati prvi sončni žarki, ki so nas spremljali celo pot. Ko smo parkirali avtomobile, smo se že po nekaj minutah ustavili. Zakaj? Prišli smo do prvega slapa, vseh skupaj pa je kar pet, visokih od 5 do 15 metrov. Spodnji trije slapovi drsijo po goli skali. Zgornja dva slapova sta skrita v gozdu. Pravijo, da je najlepši pogled na slapišče pozimi, ko se spremeni v nekakšno ledeno »bob« stezo. Mi, seveda, vseh slapov nismo videli. Bili so tudi bolj »skromni«, saj je bilo malo vode.

Pot je bila na začetku kar strma in spolzka, zato so bili nujno potrebni planinski čevlji. No, saj to naši otroci vedo in se za vsak planinski pohod primerno obujejo in oblečejo.

Na polovici poti smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina jo je mahnila proti Tošču, druga, v kateri so bili mlajši učenci, njihovi starši ter nekaj predšolskih otrok, pa na Gonte.

Ko smo prispeli na Gonte, je iz naših nahrbtnikov že dišalo po malici. Tudi to ne sme manjkati na pohodu. Medtem, ko smo čakali še našo drugo skupino planincev, ki so odšli na Tošč, smo se lovili in se igrali družabne igre. Saj vemo, da otrokom energije skoraj nikoli ne zmanjka.

Napočil je čas, ko smo se morali odpraviti proti naši izhodiščni točki, do naših avtomobilov. Pred tem smo v naše knjižic vpisali današnji pohod ter le-to »potrdili« z žigom.

Ko smo že mislili, da smo že vse naše polhograjske »vrhove« prehodil podolgem in počez, smo videli nekaj zanimivega – Toške slapove. In ko so na koncu otroci in njihovi starši nasmejani, dobre volje… vemo, da nam je uspelo organizirati še en zanimiv pohod.

Andreja Krnc