Maroko - Visoki Atlas

Huraaaaaaaaaaaaa! Pa smo ga...osvojil...Jbel Toubkal 4167m...najvišji vrh Visokega Atlasa.

Pograjski planinci na vrhu

No, pa dajmo od začetka.

MDO Notranjske je organiziral mini dopust z planinarjenjem v Maroku. Preko Munchenskega letališča smo poleteli proti Agadirju (maroški Portorož, najbolj evropsko in najbolj turistično mesto na tem delu črne celine) . Od tu naprej pa se je začela maroška pustolovščina z avtobusom, kombiji, Land Roverji, gojzerji.....

Maroko (المغرب), uradno Kraljevina Maroko, je obmorska država v severozahodni Afriki. Na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino, na zahodu na Atlantski ocean, na vzhodu na Alžirijo, s katero ima zaprto mejo, ter na jugozahodu na Zahodno Saharo.

Prvi dan smo si ogledali kraljevo mesto Marrakech - južni biser Maroka. Prepustili smo se vrvežu ozkih ulic, ogledali pa smo si tudi minaret in mošejo Koutubia, palačo Bahia, zaklučili p
a smo na znamenitem trgu Jemaa el-Fna.

mošeja Koutubia

vhod v palačo Bahia

začimbe na tržnici

copatki...

Takoj naslednji dan pa smo se odpravili v hribe. Po vratolomni vožnji s kombiji smo prišli do vasi Imlil ~1650m. Tu so nam priskočile na pomoč mule in njihovi vodniki. Mi pa ta male nahrbtnike na rame in navzgor. Do koče na višini 3200m smo rabili cca 6 ur. Tu pa presenečenje. Lepa koča, cene čajev nizke, ko pa smo dobili na mizo večejo, nam je skoraj zastal dih. Tako večerjo lahko pričakuješ le v hotelu, ne pa v planinski koči. Kako so v tisti mali kuhinji vse tako lepo pripravili, nam ni jasno.

naši pomočniki...

čez reko...

med potjo

sporočilo, ki ga moramo še dešifrirat...

spodnja maroška in zgornja francoska planinska koča na višini 3200m

Naslednje jutro pa trenutek resnice. Že v koči si prišel od stranišča(v kleti) do sobe(prvo nadstropje) ves zadihan, nas pa je čakalo še 1000m višine do vrha. Ampak....vsi, ki smo se zagnali v hrib, vsi smo tudi prišli na vrh. Težje, ko si prisopihal, večjo zmago si dosegel! Po obveznem krstu smo se hitro oddrsali po snegu do koče, nato pa naprej v dolino. Srečni!!!!

strmo navzgor...

samo še malo....

in krst....(Marko...lahko bi bil malo prizanesljiv. Saj ti nismo nič naredili)

ob sestopu v dolino so nas pozdravili otroci...

Med potjo v Marakeš smo se ustavili v berberski ženski kooperativi, kjer smo se spoznali z predelavo edemičnega oreščka, iz katerega pridobivajo dragoceno olje za prehrano in kozmetične izdelke.

ženske ročno trejo oreščke in iztiskajo olje

Zgodaj zjutraj pa spet naprej. Čez Visoki Atlas preko prelaza Tizi-n-Tichka 2260m, skozi filmsko mesto Quarzazate, vmes smo naredili še sprehod skozi sotesko (verjetno je bila Todra Gorge) znano po cca 300m visokih stenah, opremljenih za športne plezalce. Cilj pa je bil Erfoud. Tik pred ciljem smo doživeli mali puščavski vihar, ki nam je sproti zasipaval cesto.

soteska-levo in desno plezalne stene


hotel v Erfoudu

Naslednje jutro smo se naložili v Land Roverje in šli v puščavo Merzouga. Nekateri peš, nekateri na kamelah (pravzaprav dormedarijih), smo se zaprašili proti puščavskim sipinam, občudovati sončni vzhod. Ampak...glej ga zlomka....Ta dan sonce ni vzšlo. Zakrili so ga oblaki. Vendar je bila izkušnja vseeno zanimiva...hoja po sipinah...spremstvo Berberov...barantanje z Berberi....

puščavske sipine....

po sipinah so nam pomagali hoditi Touaregi (Berberi)
in še posel.....kupi kakšen kamen, s tem boš pomagal moji družini....

In zopet naprej, v avtobuse in proti Fesu, najstarejšemu izmed kraljevih mest. Ima najstarejšo univerzo na svetu, zato si zasluži status kulturnega, verskega in intelektualnega središča države. Najbolj zanimiva je usnjarska četrt, kjer v malih bazenčkih še vedno na stari način z naravnimi sredstvi barvajo kože (smrdi kt pr norcih). Ogledali smo si tudi četrt in šolo keramične obrti. Tu izdelujejo ploščice za mozaike, vodnjake, mize, ter keramične krožnike, solnice, tajin...
Postali smo pred zlatimi vrati kraljeve palače Dar el-Makhzen, ter se sprehodili po Medini(staro trgovsko mestno jedro) imenovani Fes el-Bali.

barvanje kože

poslikava keramičnih krožnikov

vhod v Medino v Fesu

Pa spet naprej. V Casablanco, najmodernejše maroško mesto. Ogledali smo si mošejo Hassan-a II, ki sprejme 25 000 ljudi, na trgu pred mošejo pa je prostora še za 50 000 ljudi. Minaret je visok 200m in ima na vrhu dve lučki, ki svetita proti Mecci. Prostor za mošejo so ukradli morju.

mošeja v Casablanci

Tu se je naša pustolovščina končala. Še vožnja preko Marakeša v Agadir, polet v Munchen in z avtobusom domov.

Še za konec:
Maroko je poln nasprotij:
-velike bogate palače z vrtovi in lepa moderna mesta na eni strani, na drugi pa majhne revne hiške iz blata in slame, daleč odmaknjene od civilizacije
- neskončne puste neporaščene ravnine in bregovi, na drugi strani pa živozelene oaze, kjer je vsak kotiček zemlje obdelan
- v mestih polno cvetočih vrtnic, palm...(do vsake sadike vodi namakalni sistem), v odmaknjenih vaseh pa le toliko vode, kolikor si jo uspejo naloviti iz streh, le srečnejši imajo napeljane vodovodne kanale do svojih vasi. Pa še ta voda je le za pranje in umivanje, ker so kanali odprti in je voda umazana

Maroko je kot drevo, katerega korenine ležijo v Afriki, vendar njegovi listi vdihavajo Evropski zrak. To je metafora, ki jo je uporabil kralj Hassan II, da je opisal državo.




Komentarji

  1. Kakšna pa je kaj pot na vrh najvišjega vrha Maroka?

    OdgovoriIzbriši
  2. Pot na najvišji vrh Maroka ni zahtevna, je pa dolga. Iz vasi Imlil do koče na višini cca 3200m je pot položna, vendar dolga a tehnično nezahtevna. Hodili smo približno 6 ur. Na vrh smo se povzpeli naslednji dan. Pot poteka v začetku čez melišča, nato pa se sicer strmo,vendar brez plezanja, delno po skalah, delno po snegu vzpneš na sam vrh. Če nimaš problemov z višino, je sam vzpon lahek. Mi smo rabili približno 4 ure od koče do vrha. Povratek je precej hitrejši. Ker se po snegu lahko "smučaš po čevljih", po melišču pa tečeš, smo rabili do koče manj kot uro in pol, od koče v Imlil pa še slabe štiri ure. Vse skupaj zanimiva izkušnja.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar