Planinsko društvo Blagajana

Vsako leto in tudi letos smo šli na pot. Moderno rečeno: treking po Polhograjskem hribovju. Ampak za nas je to poleg rekreacije in nabiranja kondicije za poletne težje vzpone predvsem "zganjanje norčij". Po celodnevni hoji so samo dve možnosti: ali norčije ali spanje. Mi si privoščimo oboje. Če kdo ne verjame, naj se nam pridruži prihodnje leto. pohodniki in spremljevalci pri Glažarju - začetek pohoda od Glažarja proti Ključu počitek pri partizanskem grobu na poti na Ključ na Ključu...vpis, počitek..... vzpon iz Prošce proti Koreni "Pr Lenartu" smo si privoščili dobro večerjo. Salama, ki smo jo dobili za po poti, pa se je čudežno spremenila v trajno vakumsko pakirano poleno na Koreni so nam dodelili desetposteljni apatma, vključno z škrati nagajivčki...menda prinašajo srečo (pa polena, pa kokice, pa medvedke, pa ježke, pa koprive,pa...pa....pa...) Korena - sv. Mohor in Fortunat mi na Koreni vso pot sem zaostajala, saj se mi je ob poti fotoaparat neprestano ust...

Le nekaj kilometrov pred Jezerskim se zahodno od doline Kokre skriva redko obiskan Kozji vrh, na katerega smo se povzpeli planinci Blagajane. Po dveh urah in pol deloma strme hoje je bil naš trud poplačan. S tega osamljenega vrha je enkraten pogled na Kočne, Grintovec, na greben Košute, Storžič, Obir in okoliške vrhove tja do Triglava.Še previden korak proti dolini kjer smo ta pohod zaključili. Hvala vsem pohodnikom za prijetno vzdušje na tem pohodu. prav položna pa ni bila tale pot.. smo morali včasih kar malo počivati... gorska čuvaja ob poti... "sam še do tjale grem, pol me pa ne spravte več naprej"...ugante, kdo je to rekel tole je Kočna, tole Grintovec, pa .... Vedno smo pozorni na tale nahrbtnik desno spodaj. Bog ne daj, da nebi prišel do vrha. V njem se vedno kaj skriva. Njam, njam, njam.... brez gasilske ne gre... tudi navzdol je bilo strmo... a gremo domov al na ribce???? Prispevek in vodenje: Ana in Tone Kavčič