Pogorje Obir - vrh Ojstrc 2139m

Preko Jezerskega smo se odpravili na Koroško, na Obir. Za izhodišče so vodniki izbrali prelaz Šajda 1069m.

že na začetku so nas pozdravili naši hribi- pogorje Košute

po lepo speljano poti smo se pričeli vzpenjati proti cilju

kadar koli smo si vzeli čas za zajem sape, se nam je pogled ustavil na naših Karavankah...

po dobrih dveh urah vzpona smo prvič zagledali naš cilj Ojstrc 2139m

samo še tale ovira in malo vzpona, pa smo na vrhu... hura m!!!

Na vrhu Ojstrca se kar ne moreš nagledati na jugu Karavank in Kmniško-Savinjskih Alp, na zahodu Visokih tur, na vzhodu Pece, na severu v dolini pa treh dolin-Rož, Podjuna Zila...
Fotografirali smo se pred meteorološko postajo, ker nam križ, na katerem nam sporočajo, kako je Koroška "svobodna in nedeljena", skratka očiščena vseh hudih sovražnikov-predvsem z juga, nikakor ni bil točka, ki nam bi želela ostati v spominu. Na ploščadi, kjer stoji zdaj majhna meteorološka postaja je nekoč stala Hannova koča z meteorološko postajo. Do vrha je bila zgrajena telefonska napeljava, s pomočjo katere so v Železno Kaplo pošiljali vremenska poročila.

Za povratek so naši vodniki izbrali pot mimo Kraguljš 1828m do Kapeljske koče.

rožice, rožice, rožice....vso pot... jaz bi samo stala in fotografirala...

Na Obirju so včasih kopali svinčevo rudo. "Knapov" in njihovih zavetišč ni več. iz majhne rudarske kolibe je nastala Rainerjeva koča (2043m). Bila je prvo planinsko zavetišče v Karavankah, ki je bilo namenjeno tudi botanikom in meteorologom. Vendar druge svetovne vojne ni preživela. Ostale so samo ruševine.

izgleda, da se po planinah pase še veliko živine, saj smo takih in podobniz zaprek prečkali zelo veliko...

Kapelska koča na planini Na jezercah....okrepčilo.....potem pa naprej....

zadnji del poti se je kar vlekel, čeprav smo hodili po lepi pokrajini...


Organizacija in vodenje: Ana in Tone Kavčič

Fotogalerija:

Komentarji

Objavite komentar