Planinsko društvo Blagajana

Ljubitelja in poznavalca Ljubljanskega barja Janez Slabe in Miro Mlinar (varuha gorske narave pri MDO Notranjske) sta nas že drugič povabila na ogled znamenitosti Barja. Ljubljansko barje je zaradi bogastva narave na evropskem seznamu zaščitenih območij Natura 2000, od leta 2008 pa je razglašeno za krajinski park, katerega glavna naloga je ohranitev naravnih vrednot ter biotske in krajinske raznolikost Ljubljanskega barja. Stara kmečka hiša, ki za svojimi zidovi skriva mnogo detajlov, ki pričajo o življenju v preteklem obdobju, a žal propada, čeprav je pod spomeniško zaščito Barje je tektonska udorina, napolnjena  z več kot 100 metrov debelimi nanosi ilovice in peska. Nad ilovico se je po koncu zadnje ledene dobe razprostiralo obsežno, plitvo jezero, ki je nastalo potem, ko so nanosi reke Save preprečili odtok Ljubljanice z Barja. Obilje vode, predvsem pa obsežna mreža odvodnih kanalov in jarkov z bogato razvito vodno vegetacijo so dom lesketajoče pisanih, ...

Pohod po Pohorju je zaradi neprimernih vremenskih razmer na razpisani datum 26. in 27. maj odpovedan. Ko bodo razmere prijetnejše, vas obvestim in spet povabim na Mariborsko Pohorje. V pričakovanju toplejših dni vas lepo pozdravljam, Barbara

Vsakoletno srečanje planincev notranjske so letos organizirali planinci PD Podpeč-Preserje pri svoji planinski koči na Krimu. Iz Preserij smo se mimo Planince, kjer smo dobili "prvo pomoč", povzpeli na Krim. Tu so nam prijazni gostitelji pripravili malico, planinke pa so nas pogostile z doma pripravljenimi slaščicami.   Organizatorji so pripravili  kratko  kulturno prireditev, v kateri so nastopale pevke iz Brezovice, dva harmonikarja, pozdravni govor pa sta imela predsednik PD Preserje in MDO Notranjske g.Marko Goršič ter podžupan občine.   naš planinski podmladek...    Prijetno druženje se je zavleklo v popoldan, ko smo se počasi začeli odpravljati v dolino.

Komaj smo se odpočili od planinarjenja po Dalmaciji, že smo si naprtili nahrbtnike in odšli proti Javorovem vrhu. Nahaja se severovzhodno od Preddvora, iz njega pa je lep razgled protiSrednjemu vrhu, Kozjemu vrhu, Kočni...   Prvi kratek postanek smo si privoščili v senčnici Josipine Turnograjske   Majhna četica je strumno korakala proti vrhu   Na vrhu smo si privoščili počitek, ter uživali ob lepem razgledu.   Na poti navzdol smo zavili do1283m visoke Potoške gore. To je z bukvami poraščen vrh s klopco in vpisno knjigo. Še pri Iskrški koči na sv. Jakobu (961m) smo se ustavili, potem pa jo ucvrli v dolino, saj so se na severu že kopičili črni oblaki. Ravno do avtomobilov smo prišli, ko so prve deževne kaplje naznanile pričetek popoldanskih nalivov. Organizacija in vodenje pohoda: Ana in Tone Kavčič

V koledarčku veselih planink je bila nedelja, 6. maja 2012 rezervirana za izlet na Veliko planino. Nedeljsko jutro pa iz vremenskega vidika ni bilo nič prijazno, saj je kar močno deževalo. Tudi tak jutranji pozdrav nam ni preprečil vožnje do  Kamnika, kjer pa je na kavi le »padla« odločitev za prestavitev ture na lepšo nedeljo. Nadaljevale smo le vožnjo do Kamniške Bistrice in se kljub dežju podale na ogled spominskega parka posvečenega gornikom, ki so svojo življenjsko pot sklenili v Kamniških planinah. Spominsko obeležje ima tudi velik alpinist, domačin Tomaž Humar, ki je svojo veličastno planinsko avenijo končal v Himalaji.   Druženje smo nadaljevale v pivnici Ravbar v Domžalah. Vesele planinke

Za prvomajske praznike smo si planinci PD Blagajana privoščili planinarjenje po zaledju Dalmacije. Priključili smo se planincem iz Preserij in odpotovali proti jugu. Prvi večji postanek smo imeli v Splitu, kjer smo si pretegnili noge tako, da smo se sprehodili od športne dvorane do Dioklecijanove palače   Častni sprehod po rdeči preprogi... glavna Splitska promenada... pogled na Split iz spodnje razgledne ploščadi na Marjanu Iz Splita smo nadaljevali pot v Baške vode, kjer smo se nastanili, povečerjali, šli na pivo... Drugi dan smo odšli na prvi planinski pohod in sicer na najvišji vrh Mosorja, Veliki Kabal 1339m. Do planinskega doma Umberto Girometta na 868m je bila pot prijetna in ne preveč strma. Od tu naprej pa se je postavila pokonci. Ampak kdor si želi, ta zmaga.  narcise rastejo tudi tukaj mi na vrhu... Naslednji pohod je bil naskok na najvišji vrh Biokova. S hojo smo pričeli pri domu pod Vošcem, potem pa gori, ...