Naravoslovni pohod po Ljubljanskem barju

Ljubitelja in poznavalca Ljubljanskega barja Janez Slabe in Miro Mlinar (varuha gorske narave pri MDO Notranjske) sta nas že drugič povabila na ogled znamenitosti Barja.
Ljubljansko barje je zaradi bogastva narave na evropskem seznamu zaščitenih območij Natura 2000, od leta 2008 pa je razglašeno za krajinski park, katerega glavna naloga je ohranitev naravnih vrednot ter biotske in krajinske raznolikost Ljubljanskega barja.

Stara kmečka hiša, ki za svojimi zidovi skriva mnogo detajlov, ki pričajo o življenju v preteklem obdobju, a žal propada, čeprav je pod spomeniško zaščito

Barje je tektonska udorina, napolnjena  z več kot 100 metrov debelimi nanosi ilovice in peska. Nad ilovico se je po koncu zadnje ledene dobe razprostiralo obsežno, plitvo jezero, ki je nastalo potem, ko so nanosi reke Save preprečili odtok Ljubljanice z Barja.

Obilje vode, predvsem pa obsežna mreža odvodnih kanalov in jarkov z bogato razvito vodno vegetacijo so dom lesketajoče pisanih, spretnih letalcev - kačjih pastirjev. Poznanih je cca140 vrst kačjih pastirjev, od tega jih živi na Barju cca 70.

Čeprav barjanska ravnica  pokriva komaj odstotek slovenskega ozemlja, gnezdi na njej polovica vseh slovenskih vrst ptic, še več pa jih na Barju prezimuje ali počiva med selitvijo. Skupaj jih je kar 250 vrst.

Kosec, veliki škurh , prepelica , sloka , veliki skovik , repaljščica, kobiličar  in pepelasti lunj pa so tiste, ki sodijo na sezname najbolj ogroženih v evropskem in svetovnem merilu, a jih na Ljubljanskem barju še lahko srečamo dokaj pogosto.  

Cerkev Sv. Mihaela v Črni vasi, zgrajena v letih 1937-1940 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, je najlepši arhitekturni spomenik na Barju.

Na Igu so pred nedavnim odprli krajevni muzej, katerega najzanimivejša tema je zgodovina naseljevanja  in življenja na Barju. Najizvirnejša najdba koliščarske kulture je poleg drevakov, glinena, črno žgana in fino zglajena posoda okrašena z vrezi, imenovana "ženski idol". Upodobljena je ženska, oblečena v laneno obleko, okrašeno z vrezi.

"Barjanka"...v cenru Iga

V muzeju so makete, ki ponazarjajo življenje v dobi koliščarjev.

 

Na koncu smo se ustavili še pred v živo skalo vklesanim spomenikom iz 1.st.n.št. imenovanim "Stari dedec", ki leži med Stajami in Kotom.

Hvala organizatorjem, predvsem pa Janezu Slabetu, ki nam je odkril mnogo novih spoznaj, razkril zgodovino nastanka Barja ter življenja tako ljudi, živali in rastlin na tem majhnem, a prekrasnem delu Slovenije.

Fotogalerija