Najprej je bilo treba ugotoviti,kam nas sila neznanih izletov vodi (beri: Stane Dvanajščak, ki z ženo Marico organizira te izlete). Glavno vprašanje je bilo precej zagonetno. Praded znanega Slovenca, ki se je pisal Novak, je spremenil priimek, ko je dokupil veliko zemlje in jo zaokrožil v posestvo. Kdo je ta znani Slovenec in kam
gremo? Tuhtanje na avtobusu ni prineslo nobenega rezultata. Tako smo pač iz ust
spraševalca izvedeli tudi odgovor: gremo v Slomškovo rojstno hišo in okolico. Praded »znanega Slovenca« Antona Martina Slomška Štefan Novak je kupil več kmetij,jih združil v posestvo Slom in spremenil svoj priimek v Slomšek.
 |
| Del izletnikov pred rojstno hišo Antona Martina Slomška, drugi so še v notranjosti. |
Anton je bil prvorojenec premožnega kmeta in gotovo je kaplan Prašnikar
moral napeti vse sile, da je prepričal očeta Marka, da je sin, namenjen
za naslednika na kmetiji, lahko šel v šole.
 |
| Edina ohranjena slika našega velikega Slovenca in našega prvega svetnika.
|
To je bilo za tiste čase nenavando, prav tako, kot je bila nekaj
posebnega svetloba ob njegovem rojstvu nad domačo hišo. Tako govori
ljudsko izročilo. Mali Anton je menda že vaškim otrokom rad pridigal s
cerkvenih stopnic in že v otroštvu večkrat pokazal bistroumnost. Pri
birmi je dobil še ime Martin. Mati mu je kmalu umrla, zvedavi sin pa ni
več imel dostopa v domačo hišo. A svoje sile je naravnal v učenost in se
ves posvetil slovenstvu, njegovi kulturi, jeziku, šolstvu, pedagoški
dejavnosti, založništvu.
 |
| Blažek in Nežica v nedeljski šoli,večkrat ponatisnjeni učbenik za otroke osnovnih šol v slovenščini. |
Še posebej je zaslužen, da je sedež svoje škofije prenesel v
Maribor in tako pridobil kar precej krajev, ki so do tedaj spadali v graško škofijo.
 |
| Pismo Matiji Čopu. |
Naslednja postaja je bila arheološko najdišče Rifnik. Na poti do tja je
bila priložnost, da smo spoznali srce bukve. Janko Škof je razložil, kaj
je to. Na odžaganem deblu je bila v sredini temnejša plast, ki se tako
imenuje, a sami kvaliteti lesa ni v prid.
 |
| Srce bukve
|
Razvaline gradu so naredile na nas velik vtis. Mogočne stavbe so bile v
davnih časih v velikem nasprotju z lesenimi hišami podložnikov. Rifnik
je bogato arheološko najdišče iz predkrščanskih časov, iz mlajše kamene
dobe 4000 pred Kristusom.
 |
| Razvaline gradu Rifnik
|
Najdbe so deloma razstavljene na vrhu griča osamelca. Prav razgledna
lega, ki je omogočala obrambo z vseh strani, je pripomogla, da je na vrhu
nastalo že v prazgodovini naselje kar z dvema cerkvama.
 |
| Nenavadno lepo ohranjeni figuri dveh oseb na kamniti plošči. |
Predstavitev skladateljev in zdravnikov v hiši bratov Ipavec v Šentjurju
pri Celju bi bila lahko za zgled mnogim, kako se pridobi poslušalce.
Oče Franc se je na Dunaju poučil o skrivnosti oči in preprostim ljudem
vračal vid. Sinova Benjamin in Gustav in
Gustavov sin Josip pa so nadaljevali očetovo delo. Gustav je avtor znane
pesmi
Slovenec, Kje so moje rožice, Planinska roža se pa tudi pogosto slišijo.
 |
| Ob hiši bratov Ipavec celotna ekipa izletnikov v
neznano |
Bližine godovanja sv. Martina seveda nismo izpustili. Res ne gre, da bi bil človek lačen in žejen ob teh
dnevih, na vse načine skromno darilo prirediteljem pa je bilo pika na i temu
dnevu.
Milka Bokal
Vodenje: Stane Dvanajščak
