Planinsko društvo Blagajana

Vsakoletno srečanje planincev Notranjske so letos organizirali planinci iz Logatca. In zelo so se potrudili. S pohodom smo pričeli v Kalcah, od koder smo se napotili proti Lanišču, kjer stojijo obnovljene ostaline starorimske utrdbe, ki so bile nekdaj del obrambnega sistema znanega kot Claustra Alpinum Iliarum. Že med potjo do Lanišča smo se večkrat ustavili in Janez Slabe nam je opisal zgodovino teh krajev od nekdaj do danes. Njegovo poznavanje zgodovine je neverjetno. S seboj je imel nekaj primerkov orodja, cekinov, kamnov in ...vse to znanje je delil z nami. Logatčani  so se izkazali kot odlični gostitelji in nas za obzidjem pričakali z doma pripravljenimi dobrotami   Kolona pohodnikov je bila dolga, saj se je pohoda udeležilo preko 160 pohodnikov    Zaključek pohoda je bil v  Grčarevcu, kjer so nam poleg malice pripravili prijeten kulturni program, pozdravili pa so nas poleg Marinke še predsednica PD Log...

Med prvomajskimi prazniki smo hodili po Istri. Tam smo se spoznali z vodnikom Tonijem iz Velenja. Srečanje je obrodilo sadove, saj smo se po slabih treh tednih zopet videli. S seboj je pripeljal svojo skupino planincev GRE GRE, katero smo popeljali po delu naše Polhograjske planinske poti in veselo je bilo z njimi.   Na Črnem vrhu smo pričeli s pohodem. Napotili smo se proti Selu  od tam pa na Tošč in naprej na Grmado Zaključek pohoda je bil pri naši koči, kjer smo si vzeli čas za druženje in pogovor o že osvojenih vrhovih in podvigih v naprej. Srečanja s planinci drugih društev je vedno zanimivo in prijetno, saj spoznavamo nove ljudi, spoznavamo načine dela v društvih in dobimo nove ideje za naše pohode. Fotogalerija

Na Ratitovcu smo bili že večkrat, tokrat pa smo se nanj odpravili iz Sorice. To je bilo za večino pohodnikov nekaj novega. Zato se je pohoda udeležilo več planincev kot običajno. Malo je rosilo ko smo zagrizli v hrib, tudi toplo ni bili, a to nam ni vzelo volje...  ...do kopanja nam pa res ni bilo...  Hribi za nami so še kazali zaplate snega...  nam pa so se v vsej svoji lepoti kazali znanilci pomladi v planinah Najprej smo žigosali naše planinske dnevnike na Kačjem robu 1575m, nato na Kremantu 1658, čakal pa nas je še Altenmaver 1678m, koča na Ratitovcu 1642m in Gladki vrh 1667m Malica in počitek med potjo nam je prišel prav...  Na poti proti Altenmaverju Pogled v bunker med potjo-spomenik človeške norosti sneg v vrtači pogled v dolino Naš cilj, Krekova koča na Ratitovcu Pred odhodom v dolino Organizacija in vodenje: Ani Kavčič

V soboto, dne 4. maja 2013 smo   se vesele planinke udeležile pohodniške poti po Slakovi poti, ki je urejena v spomin dolenjskemu virtuozu na frajtonarici in legendi narodno zabavne glasbe Lojzetu Slaku. Po avtocesti smo se zapeljale do Novega mesta in parkirale pri »naših Dolenjcih« v Stražni. Zofi in Franci sta nas lepo pogostila in seznanila z njunimi prijatelji - oslico Metko ter osloma Jankom in Srečkom.   Kmalu smo peš nadaljevale do prijavnega mesta Bajnof pod Trško goro. Ob prijavi smo dobile malico in vinski kozarec, ki se je izkazal kot zelo koristen pripomoček, saj smo na poti imele kar 13 postajališč.  Na vrhu Trške gore stoji cerkev Marijinega rojstva, ob njej pa že stoletja rastejo lipe. Najstarejša in najmogočnejša ima v prsnem obsegu kar 830 centimetrov, ocenjujejo, da je stara preko štiristo let. Spominska pot je dolga približno 7 km. Približno na polovici smo prisostvovale odkritju spominske plošče Lojzetu Slaku. Zaradi številnih postankov in...

Za preživetje prvomajskih praznikov v planinah smo se odločili že večkrat, tokrat pa smo to izvedli v lastni režiji. Pripravila sem nekaj predlogov za pohode, povprašala nekaj zainteresiranih za mnenje in odločitev je padla. Za bivanje smo si izbrali Rabac (ena najcenejših ponudb in bili smo zadovoljni), od tu pa vsak dan odpravili pohod po delu pogorja Učke. Prvi dan smo v Mošenički Dragi zavili v Potoško drago in pričeli s pohodom na koncu vasi Sv.Petar. V vasi Potoki smo se priključili mitsko-zgodovinski poti ki nam na 13-ih tablah pojasni kdo in od kod smo Slovani, popeljala nas je na Perun -Istrski Olimp. Perun je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva. Njegovi simboli so hrast, perunika in sekira. Na poti na Perun smo videli neokrnjene lepote naravnega okolja ki opozori na težko a slikovito življenje ljudi teh krajev. V ta namen so študentje na delavnih akcijah v grobem obnovili vas Potrebišče z ...