VESEKE PLANINKE PO BOHINJSKIH GORAH
Start tridnevnega planinarjenje
po bohinjskih gorah je bil v petek, dne 12. junija 2013 na planini Blato. V
meglenem jutru smo si naprtile dolžini pohoda primeren nahrbtnik in se v upanju
na skorajšnji prikaz sonca odpravile novim dogodivščenim nasproti.
Na planini Krstanice smo imele krajši počitek in se ogledale sirarno. Pot smo nadaljevale proti Jezerskemu prevalu, Mišeljski planini in Velem polju. Zaradi močnega objema megle smo si bližnje vrhove lahko le predstavljale.
Kislo mleko in žganci sta na Velem polju pogojevale nekoliko daljši počitek. Nova energija je olajšala zadnji del poti do Koče na Doliču (prenočevanje). Razmere okoli koče so bile dejansko zimske in brez snega je bila le plošča za pristajanje helikopterja.
Po jutranji kavi in čaju smo pohod nadaljevale čez Hribarice v Dolino Triglavskih jezer. Stalni spremljevalec je bil sneg in to v kar velikih količinah.
Na koncu Doline Triglavskih jezer smo se usmerile proti Ovčariji, kjer nas je v » pastirskem stanu« pri Ani pričakala Francka. Kar kmalu je skupaj z ekipo poskrbela, da nismo bile lačne in žejne.
V nedeljo smo se zelo razveselile prijaznega sončnega pozdrava. Pri zajtrku ter pospravljanju in na zadnjem delu proti planini Dedno polje in do Koče na planini Jezero smo kar čutile novo energijo iz vesolja. Tudi prečudovito planinsko cvetje v vseh mogočih barvah, je razposajeno vznemirjalo naša čutila. Zelo verjetno so prav rožice »krive«, da so nekatere pohodnice, kljub precejšnji utrujenosti, na koncu poti še zaplesale.
Vesele planinke
Na planini Krstanice smo imele krajši počitek in se ogledale sirarno. Pot smo nadaljevale proti Jezerskemu prevalu, Mišeljski planini in Velem polju. Zaradi močnega objema megle smo si bližnje vrhove lahko le predstavljale.
Kislo mleko in žganci sta na Velem polju pogojevale nekoliko daljši počitek. Nova energija je olajšala zadnji del poti do Koče na Doliču (prenočevanje). Razmere okoli koče so bile dejansko zimske in brez snega je bila le plošča za pristajanje helikopterja.
Po jutranji kavi in čaju smo pohod nadaljevale čez Hribarice v Dolino Triglavskih jezer. Stalni spremljevalec je bil sneg in to v kar velikih količinah.
Na koncu Doline Triglavskih jezer smo se usmerile proti Ovčariji, kjer nas je v » pastirskem stanu« pri Ani pričakala Francka. Kar kmalu je skupaj z ekipo poskrbela, da nismo bile lačne in žejne.
V nedeljo smo se zelo razveselile prijaznega sončnega pozdrava. Pri zajtrku ter pospravljanju in na zadnjem delu proti planini Dedno polje in do Koče na planini Jezero smo kar čutile novo energijo iz vesolja. Tudi prečudovito planinsko cvetje v vseh mogočih barvah, je razposajeno vznemirjalo naša čutila. Zelo verjetno so prav rožice »krive«, da so nekatere pohodnice, kljub precejšnji utrujenosti, na koncu poti še zaplesale.
Komentarji
Objavite komentar