Nanos -Pleša 1262m - Suhi vrh 1313m
Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja.
Je 12 km dolga in do 6 km široka kraška planota s strmo odrezanim robom, imenovanim Pleša. Večji del planote je
porasel z bukvami.
S pohodom smo pričeli v V. Ubeljskem in se po strmi poti povzpeli do Vojkove koče na Pleši
Cerkev svetega Brica (po nekaterih zapisih tudi sveti Brikcij) se nahaja južno od Suhega vrha, pod pobočji Votle stene, ki se strmo spušča z Nanoške planote. Manjša idilična cerkvica stoji prav sredi gozda. Na bližnji skali lahko preberemo: »Od Brica meglica, gvišna rosica 1992«. Ker stoji precej visoko, so domačini po tamkajšnji meglici napovedovali lepo vreme.
Po krajšem počitku smo pot nadaljevali proti Suhemu vrhu. Pot se stalno dviga in spušča, tako da kljub temu, da hodiš po vrhu planote, porabiš kar nekaj energije, da prilezeš na Suhi vrh.
malo doli...
malo gori...
Suhi vrh je s 1313m najvišji vrh kraške planote Nanos. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico ter žig je lep razgled proti Postojnski kotlini in hribovju, ki le to obdaja. Ob lepem vremenu razgled seže vse od Julijskih Alp prek Karavank do
Kamniško Savinjskih Alp in Snežnika.
Na vrhu žal nismo imeli najlepšega razgleda kljub nebu brez oblačka, a na spodnji sliki, ki je bila posneta v dec.2013 se vidi, da je to res eden lepših razglednih vrhov v Sloveniji, a žal redko obiskan.
Po uživanju na soncu pa še spust mimo cerkvice sv.Bric v dolino
Cerkev svetega Brica (po nekaterih zapisih tudi sveti Brikcij) se nahaja južno od Suhega vrha, pod pobočji Votle stene, ki se strmo spušča z Nanoške planote. Manjša idilična cerkvica stoji prav sredi gozda. Na bližnji skali lahko preberemo: »Od Brica meglica, gvišna rosica 1992«. Ker stoji precej visoko, so domačini po tamkajšnji meglici napovedovali lepo vreme.
Oltarna miza pred cerkvijo (ta skala je leta 1890 v skalnem podoru prihrumela do cerkve in skozi njo ter se ustavila na tem mestu. To je le vrhnji del skale, večji del je zasut.
Za cel pohod smo porabili več kot sedem ur, seveda z počitki, za večino pohodnikov pa je bil to prvi obisk Suhega vrha. Kljub dolgemu pohodu pa smo vsi zmagali!!!
Vodenje in organizacija pohoda: Rajko in Jerca Škrlj