Pot 7.slapov - Buzet

Pohod na slapove je bil predviden že dvakrat, a smo ga zaradi preveč vode vedno zamenjali z drugim. Tudi tokrat je tri dni prej močno deževalo, tako da nas je malo skrbelo, kako bomo prebrodili rečice, ki so nas čakale na koncu pohoda. A kdor ne reskira, ne profitira, pravi pregovor. 

Že ob prihodu do reke Mirne smo videli, da je vode veliko več, kot jo je bilo, ko smo bili na ogledni turi. Torej slapovi bodo lepi, kako čez vodo bo pa pokazal čas.

Prvi slap imenovan Zagon se nam je pokazal kmalu po vstopu v sotesko.

                             

Drugi slap, imenovan Bačva 

Do naslednjega slapa smo se morali malo potruditi. Za plezanje navzgor so nam bila v pomoč varovala in vdelane stopnje, tako da je bila pot sicer strma, a varna.

Slap Vela peč

Do četrtega slapa Mala peč se je pot še nekaj časa strmo vzpenjala, nato pa poravnala in od tu naprej ni bilo več veliko vzponov, temveč le sprehajanje malo gor, malo dol.

Mimo lepo urejenega vinograda,

Napoleonovega mostu,

zanimivih naravnih tvorb,

prišli do vasi Kotle.

Peti slap v vasi Kotli

Opuščen mlin v vasi Kotle

V vasi smo si v prijetnem lokalu "Kotliči" privoščili daljši počitek za fotografiranje, kavico......

 Tu se je pot obrnila navzdol in prišli smo do šestega slapu Zelenščak

vso pot navzdol nas je spremljala lobodika

Sedmi in zadnji slap Grjok nam je z svojim plavanjem v ledeno hladnem jezerčku pod njim, popestril Herman. Vsi ostali smo zmogli samo mezinec namočiti v vodo, ON pa je plaval...

In še zaključek poti, ki je vseskozi skrbel organizatorja pohoda. Prvi prehod potoka se je izšel brez mokrih čevljev,

pri drugem in tretjem prehodu pa smo občutili, v kako hladni vodi je plaval Herman. Ampak moram pohvaliti in se istočasno zahvaliti vsem pohodnikom, slišati ni bilo nobenega godrnjanja, vsi so vzeli zadnji izziv kot doživetje, ki se ti lahko dogodi na poti in morda s tem popestri dan.

Organizacija in vodenje pohoda: Rajko in Jerca Škrlj