Mini planinski tabor mladih planincev v Koči na Planini pri Jezeru
Zadnji vikend v septembru smo mladi planinci planinskega krožka OŠ Polhov Gradec preživeli na planinskem taboru v Koči na planini Pri jezeru.
V petek popoldne se je osem zagnanih planincev in nekaj staršev zbralo na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu, od koder smo se z avtomobili odpeljali na naše izhodišče – planino Blato. Tabor je vodila mentorica in vodnica Barbara Rednak Robič, spremljevalca in nepogrešljiva pomočnika pa sva bila Herman Rednak in Simona Planinc.
Skupaj z mrakom smo pripešačili do koče na planini Pri jezeru. Ker je bil za nami že dolg dan, smo kar hitro odšli spat. Za vse otroke je bilo to prav posebno doživetje, saj še nihče ni spal v planinski koči. Kot je v gorah navada, smo tudi mi zgodaj vstali in se že ob osmi uri odpravili na planinsko turo. Pot nas je vodila mimo planine Dedno polje in planine Ovčarija, čez Prode, do koče pri Triglavskih jezerih. Tam smo si privoščili malo daljši počitek in malico. Ne smem pozabiti povedati, da smo celo pot uživali v prelepi jesenski naravi, v slikovitih razgledih in svežem zraku, kot je v svojih vtisih napisala ena izmed mladih planink. Seveda se nazaj nismo vračali po isti poti, ampak smo si pot malce otežili, kajti od koče pri Triglavskih jezerih smo se povzpeli čez Štapce in najbolj zagnani še na Tičarico. Med nami sta bila tudi dva predšolska planinčka, ki ju moram prav posebej pohvaliti. Vse poti sta prehodila sama, pa še jima je ostalo malo energije. Ob povratku smo se ustavili na planini Ovčariji, kjer smo obiskali naše sokrajane iz Polhovega Gradca. Tudi na planini Viševnik smo malo posedeli in se odpočili ob zvokih harmonike. Kar precej utrujeni smo se ob petih popoldne vrnili v našo kočo na planini Pri jezeru. Večer je ob pogovoru, družabnih igrah in pripravljanju nahrbtnika za naslednji dan hitro minil. V nedeljo zjutraj smo pospravili vse svoje stvari in se poslovili od prijaznega osebja koče. Pot nas je vodila spet na planino Blato. Od tam smo se z avtomobili odpeljali v dolino in si ogledali še korita Mostnice in Hudičev most. Videli smo številne tolmune, brzice in slapiče. Naj vam zaupam, da se v koritih skriva tudi slonček. Ko boste v tistih koncih, ga poiščite tudi vi – mi smo ga našli.
Ob koncu nedeljskega dopoldneva smo se poslovili in se odpeljali vsak proti svojemu domu. Bili smo polni energije, ki ti jo dajo le gore, spletli smo nova prijateljstva in zagotovo se bomo na planinskih pohodih še videli in skupaj uživali.