Tamar (1108 m)
Ko smo se zjutraj peljali iz Ljubljane proti Gorenjski nas je spremljalo turobno megleno vreme, nič kaj obetavno za pohode. Tolažili smo se s tem, da vsaj dežja pa vremenoslovci za danes niso napovedali. V dolini pod Poncami pa nas je pričakalo krasno sončno vreme brez vetra in z nekaj stopinjami pod ničlo. Manjše skakalnice v Planici je danes preizkušalo kar nekaj mladine in otrok, letalnica pa je na pol kopna počivala. Če samo pomislimo, kakšen vrvež bo tukaj čez slaba dva meseca. Že ko »velikanko« z vsem spoštovanjem gledamo od odspodaj, požene strah v kosti, kako se šele počutijo mladi fantje, ko stojijo na zaletnem mestu na vrhu letalnice. Pred vsakim, ki se po njej požene v ta prepad – kapo dol. Na ne preveč zahtevnem pohodu proti Tamarju, s krajšimi in lažjimi vzponi ter spusti, smo občudovali lepoto narave ter okoliške vrhove. Tamar je slikovita alpska dolina, ki se s severa zajeda med vrhove in grebene Julijskih Alp. Obkrožajo jo stene Mojstrov...