Žusem (669 m n.v.) in Svetina (772 m n.v.)

V soboto, 30. in nedeljo 31. maja smo se mudili na Štajerskem v okolici Šentjurja. Prvi dan smo se povzpeli na Žusem, naslednji dan pa na Svetino.

Prvi dan smo pohod pričeli pred kmetijo Žurej. Nekateri smo pred štirimi leti s PD Blagajana tukaj že bili in smo bili presenečeni, kako lepo so domačo hišo v tem času lepo obnovili.

Kratek sprehod po lepi javorski dolini, kjer so bile včasih njive in so po ljudskem izročilu sadili prvi krompir v Sloveniji, ki ga je zapovedala Marija Terezija, smo prišli v gozd, kjer smo se vzpenjali po poti, prepredeni s koreninami.

Oh, kako lep lonček na koritu. Poleti v vročini bo dobrodošel.

Po dobre pol ure hoje smo dospeli do Kurčevega hriba, sprašujoč se, zakaj ima ta hrib tako nenavadno ime. »Mogoče zaradi tega, ker se je pot kar enkrat postavila pokonci?«

Pogled na to bukev, ki ima čisto poseben izrastek, nam je razjasnil vse. Moški najbrž ob tem pogledu pomislijo: » A v takem stanju, dan in noč, noč in dan, – saj to je za znoret - je pa že bolje tako, kot je«

Silva in Inge se občudovanju pač nista mogli upreti. Ne vem pa, ali sta potem hodili lažje ali težje.

Po nadaljnjem strmem vzponu smo prišli do lepo nadelanih stopnic.

Vstopili smo v zahtevnejši del poti, varovan z jeklenicami, ki pa je sedaj zelo kratek -  mogoče 5 m. Pred kratkim so namreč spet obnovili dela v kamnolomu, planinsko društvo pa je pot posledično speljalo precej bolj desno in je sedaj precej lažja. 

Tale brhka lepotica nam je dala še več zagona in kmalu smo prispeli na vrh, kjer nas je pozdravil stolp s prelepim imenom. Nekateri so se povzpeli prav do vrha, nekateri smo na sredini obupali – no, prav vsi nismo prišli do vrha.

Panoramska pot mimo kmetije Užmah, ki je vodila nazaj proti našemu izhodišču, je bila polna lepih pogledov in občudovanj, ki smo jih samo v neokrnjeni naravi v hribih že vajeni :  

Pozno popoldne pa okusno kosilo na  Silvini Vrtački, kjer sta nas pričakali naši vdani kuharici. Ja, res je, goveja juha je še kako sedla, da o drugih, še bolj mastnih dobrotah, ne izgubljamo besed.

Ja, malo smo pa še vedno tudi otročji.

V nedeljo smo se, kakor je bilo slišati, vsi prvič v življenju podali na Svetino. Ta vas je znana po tem, da je bila po oceni Turistične zveze Slovenije že nekajkrat razglašena za najlepšo gorsko vasico v Sloveniji. Pa je res lepa tale vasica, ki po legi obeh cerkva močno spominja na našo vas Dvor.

Obiskali smo tudi Almin dom na Svetini, ki stoji na razgledni vzpetini tik nad vasjo Svetina.

»Vesele planinke«

Vodnik: Herman Rednak

Besedilo in slike: Mimi Mlinar