Potepanje po Madžarski

Pravijo da v tretje gre rado. In res je bilo tako. Zaradi covid razmer sem to tridnevno potovanje kar dvakrat bil prisiljen prestaviti. A letos nam je uspelo. Kljub ne najboljši vremenski napovedi, nam je vreme skoraj v celoti služilo, razen v nedeljo nas je zajel rahel dež, ki pa ni pokvaril vzdušja. 

Na pot smo se odpravili v petek, 6. maja 2022 ob 12h iz Polhovega Gradca. Čez slabo uro so se nam pridružili še štirje udeleženci na BS Lukovica, še ena skupina pa se nam je pridružila direktno v našem cilji, v kampu blizu Blatnega jezera. Po nastanitvi v hiškah oz. prikolicah smo opravili še nakup živeža za v soboto in večerjali v bližnji gostilni, ki pa kljub zagotovilu ni bila ravno poceni, a bilo je dobro in okusno. Sledilo je še druženje na terasi pred hiško in spanje.




Soboto smo za začeli z suhim zajtrkom, ob 9h pa smo štartali na planirano, 20km dolgo pot po okoliških vrhovih. Tritisočakov nismo dosegli, smo pa v celem dnevu osvojili kar tri vrhove z višino cca 400m, med njimi tudi najvišji vrh Vezspremske planote Recsek-hegy, visok 431m. Po narejenih 18km smo ob treh popoldne prispeli na cilj, v središče mesta BalatonFured. Po kratkem počitku v kampu, nas je večina proti večeru mahnila0 še na centralno promenado ob obalo, kjer smo si privoščili večerjo. Bilo je lepo, slike pa povedo več kot besede. Večerno druženje pred hiško je bilo krajše kot pretekli večer, zato smo hitro popadali v postelje.










 

Nedelja se je začela podobno kot sobota. Prav tako smo pred 10h že zapustili naš kamp in se z avtomobili odpravili pod vznožje polotoka Tihany. Mimo prijaznih apartmajev smo se povzpeli do vrha, kjer je lep razgled na obe strani polotoka in tudi zanimiv konec križevega pota s tremi križi na vrhu smo dosegli. Po kratkem spustu smo dosegli znamenito Marijino cerkev, ki pa so jo v našem času prenavljali. Kljub rahlemu dežju je bil sorazmerno lep pogled na jezero in sobotno prehojeno pot. Del pohodnikov se je tu ločil in spustil še do jezero Belso-to (notranje jezero), kjer so zaman iskali meni ljubi bar narejen v zemljanki, ostali smo šli do avtomobilov in z njimi do prve skupine. Zaradi kolesarske tekme Giro d'Italia in posledično zapiranje cest, smo se že okrog dveh popoldne odpravili proti domu po stranskih cestah. Res je pot bila nekoliko daljša, a videli smo veliko lepih madžarskih polj, polnih rumene oljne repice. Tik pred mejo, v Lentiju, smo pa še natočili gorivo, saj je bilo več kot 50centov cenejše kot doma.V zgodnjih večernih urah smo srečno prispeli domov.







 Zapisal vodnik Uroš Malovrh

Setnik,9.5.2022