Italijanske Alpe - Dolomiti (Tre Cime di Lavaredo)

 Prišla je. Končno 😀. Sredina leta 2023 in s tem planiran odhod v Italijanske Dolomite. Res smo se nanj pripravljali in prijavljali že mesec dni, a veselje in tudi skrb sta naraščala zadnje dni. Največ skrbi nam je povzročala predvsem neobetajoča vremenska napoved. 

Ko je že vse kazalo, da bo to eden izmed bolje obiskanih izletov, saj je bilo prijavljenih 34 planincev, je napoved vremena veliko pokvarila, a kljub temu se nas je na pot v Soboto zjutraj odpravilo 23. Poleg kombija, še trije osebni avtomobili. Iz centra Polhovega Gradca smo odrinili v trdi temi, a se je že pred izhodom iz Slovenije začelo daniti. Kmalu smo prispeli v Greifenburg, kjer smo si pretegnili noge ob obali jezera. 

Dalje nas je pot vodila naprej do San Candida, kjer smo si tudi zaradi kopice oblakov na nebu, vzeli čas za ogled centra in jutranjo kavo ☕. 

Po slabi uri postanka smo nadaljevali v Misurino. Oblaki so se kar zgoščevali in namesto da bi ubogali vremensko napoved, ki je kazala razjasnitve, je začelo celo rahlo deževati. Nič drugega nam ni ostalo, kot spremeniti plan.

 Prijazna gospodična na recepciji kampa ⛺ je napovedala lepše vreme v nedeljo zjutraj. Tako smo se odločili za oblačni ogled jezera Misurina in Cortine d'Ampezzo.

 Sledil je povratek nekaterih v Misurino, nekateri pa so ostali v Cortini d'Ampezzo. Po povratku nazaj v Misurino je sledilo postavljanje tabora, postavili smo 6 šotorov.

Želeli smo iti na pico 🍕 za večerjo, a je bila ura šele 5 popoldne in je njihov picopek pričel šele ob 7h zvečer 😞. Naše druženje ob pijači sta prekinili dve kratki plohi, ki sta nas pregnali v avtomobile, kasneje proti večeru pa se je le začelo jasniti 🌞. 

V Nedeljo smo se zbudili v skoraj povsem jasno jutro, kar je nakazovalo čudovit obisk treh Cim. Planinci, kateri so prespali v Cortini d'Ampezzo, so se točno ob dogovorjenem času 🕢, vrnil nazaj v Misurino in hitro smo se odpelji proti koči Auronzo. Na cesti je bila kar gneča. Na vstop smo čakali več kot pol ure, a kljub temu, je bilo parkirnih mest na vrhu še dovolj za naše avtomobile in kombi. Že med potjo, še posebej pa na parkirišču smo ostali odprtih ust 😮, saj je bil razgled čudovit. Skoraj kot v pravljici. 

Triurni krog okrog treh Cim je hitro minil in za vsakim ovinkom je bil pogled na njih bolj veličasten. Oblaki so se vseskozi zgoščevali in v zadnjih metrih so nas že ujele rahle kapljice, kar je nakazavalo, da obljubljene Marmolade ne bomo videli, ne od spodaj, še manj iz vrha. 

Po malici v kampu v Misurini smo se odpravili v smeri Marmolade, natačneje Lago di Fedia. Ko smo zapuščali Cortino, je bil pogled na to alpsko mesto veličasten, hotel oz. apartma pri apartmaju, vsi so si med seboj zelo podobni. V naselju Pocol smo naleteli na kolesarski maraton 🚵 in lahko smo navijali, samo da Primoža in Tadeja ni bilo med njimi. 

Zapeljali smo se naprej, po kačasti cesti 🐍 do prelaza Passo di Giau. Nevedoč, kaj nas tu čaka, smo se ustavili za nekaj minut, se malo sprehodili in uživali v razgledu. Čeprav je bila Marmolada na dosegu roke, je nismo videli, le slutili smo lahko, kje je. Pa drugič. 

Sledila je le še vrnitev domov, Vozili smo se po dolinah in soteskah vse do mesta Belluno in naprej. Počitek s sladoledom pa smo naredili še ob jezeru Sv. križ (Lago di Santa Croce), čeprav smo nekateri želeli okrepčati tudi naše želodce, nam ni uspelo, saj imajo vsi italijanski kuharji in picopeki prosto do 7h zvečer 😕.

Nič, potem pa v Aldi na malico in hop domov, kamor smo prispeli malo po 22h vsi polni lepih vtisov z upanjem da Dolomite obiščemo še kdaj, saj nas Marmolada še vedno pričakuje 😊. Vrhov nam ne bo zmanjkalo 😁.

Zapisal vodnik in pobudnik Uroš Malovrh, 3. Julij 2023