Polhograjsko hribovje

Prišla je jesen, lepa, pa tudi malo manj lepa. A mi smo v nedeljo, 19. oktobra imeli lepo vreme. Sicer je na začetku še bilo nekaj rosenja, a se je vreme kmalu zjasnilo.

Za letos pohod ni bil razpisan po polhograjski planinski poti, temveč po polhograjskem hribovju. Naredili smo krožno turo. Začeli smo pri Žlebeder v Srednjem vrhu in se najprej povzpeli do kmetije Pusti vrh ter nadaljevali proti vrhu Butajevski Blegoš oz. Seč 760 m visok vrh nad Butajnovo, kakor se uradno imenuje. Zakaj Blegoš? 🤔 - verjetno zato, ker je iz severne strani popolnoma gol in res spominja na Blegoš.

Po kratkem postanku za okrepčilo, smo se spustili v Butajnovo, kjer sta nas lepo postregla Tone in Milena Krek, na kmetiji Noj Toni. 

Bilo je prijetno, a pot pred nami je bila še dolga, zato smo se po slabi uri odpravili naprej proti Planini, kjer nas je že čakal Marinčev Janez s svojo kaščo, polno zgodovinskih spominov in predmetov. Zanimivo ga je bilo poslušati in tudi nekaj novega smo videli ter izvedeli.

Tudi od tu smo se morali posloviti, saj je bilo pred nami še skoraj pol poti. Mimo cerkve Sv. Andreja, katera ima lepo obnovljeno škarpo, (na vhodu dva lična kipa - sv. angel in sv. Florjan), smo pot nadaljevali proti Sivki. 

Del nas se je že pred vrhom zaradi obveznosti ločil in nadaljeval svojo pot, ostali pa smo prisopihali na vrh. Na vrhu smo ob lepem razgledu malo poklepetali in zaradi vetra hitro nadaljevali proti kmetiji Buh oz. Buhovem Špilju. Tu je pa bil malo daljši postanek, saj smo bili v zavetrju, pa tudi miza ni bila prazna. Pozno popoldne nas je še čakal spust mimo kmetije Rojer čez Ostrž nazaj v dolino k Žlebeder, kjer so nas čakali avtomobili.

Če povzamem, bil je lep jesenski pohod z kar veliko udeležbo, tudi nekoliko starejših planincev, kateri so s svojo prisotnostjo prijetno popestrili vzdušje. Se vidimo prihodnje leto na podobnem pohodu.

Za vodnika Igorja Dolenca zapisal vodnik Uroš Malovrh

Setnik, 22.11.2023