Hleviška planina, 4.2.2024

Februar. 4. dan po vrsti. V planinskem koledarju PD Blagajana je napisano Hleviška planina, zato ni bilo razloga, da se plana nebi držali.

Nekateri smo se zbrali ob dogovorjeni uri na dogovorjenem mestu v Polhovem Gradcu, ostali pa so se pridružili med potjo do izhodišča, to je bilo pri Divjem jezeru blizu Idrije. Na izhodišču se nas je pojavilo kar 22 + 1 štirinožec 😀 Bil sem kar prijetno presenečen nad udeležbo.

Po jutranjem pozdravu vodnika Igorja smo se odpravili po cesti v smeri Idrijske Bele do prve viseče brvi, kjer smo želeli prečkati Idrijco. A na presenečenje vseh, je bila brv zaprta zaradi obnove. Nič, čeprav je bil most videti brezhiben, smo pot nadaljevali po cesti naprej in tako prehodili še dobra 2km do naslednje brvi. Ta je bila v slabšem stanju, a odprta. Do tu je bil sprehod po cesti, sledilo pa je pravo nasprotje. Strm vzpon po ozki stezi. Z manjšimi prekinitvami je strmina držala vse do vrha Čekovnik, 726 m. n. v.. 

Tu se nam je prvič lepo odprl razgled na Idrijsko - Cerkljansko hribovje. Malo smo pomalicali, malo popili in čez nekaj minut nadaljevali proti cilju, Hleviški planini. Bila je še slaba ure hoje. Ni bilo naporno. Na vrhu nas pričaka še šnopcomat. Domiselna ideja, za popestritev vzdušja. Ker so nekateri udeleženci, predvsem starejši, izbrali bližnjico do koče na hleviški planini, smo jo tudi hitro ucvrli z vrha proti tej koči. Čas je bil za malico in klepet ter sprostitev na prijetnem sončku.

Za spust smo izbrali drugo pot. Tudi ta je bila večinoma nezahtevna, nekaj steze, nekaj ceste, razen zadnje pol ure, katere del je bil zelo zahteven, saj je bil spust zelo strm po ozki stezi, polno premikajočega kamenja. A kljub temu smo vsi srečno, brez poškodb, prišli na izhodišče oz. do prve brvi, katero smo kljub zaprtju, prečkali brez težav.

Za zaključek lahko rečem, da je bila lepa tura, v zelo lepem vremenu s spomladanskimi temperaturami in z veliko udeleženci. V upanju, da se še kdaj zberemo v takem številu smo se razšli in odpeljali proti domu.

Za vodnika Igorja Dolenca zapisal Uroš Malovrh

5. februar 2024