Utrinki nočnega pohoda na Šmarno goro

Proti koncu leta, skoraj sredi zime so dnevi zelo kratki. In glede na to dejstvo, sem ob planiranju aktivnosti predvideval nočni vzpon. Za cilj sem si izbral Šmarno goro, saj je z nje čudovit pogled na našo prestolnico.

In tako se je približal datum 6. december. Za začetek vzpona oz. tudi samo zbiranje sem določil parkirišče v Tacnu. Zbralo se nas je 11 udeležencev. Ko je ura odbila 7 in nekaj minut zvečer smo odkorakali čez spodnjo kuhinjo proti vrhu. Ker je vzpon zelo dolg in strm, smo med potjo imeli kar tri pavze. A kljub temu smo bili na vrhu prej, kot je normiran čas vzpona. Ker ob tej uri gostilničarji že spijo, avtomat pa ponuja samo brezalkoholno pijačo, so bili naši nahrbtniki polni toplih in hladni napitkov. Ob praznjenju zaloge, rahlem vetriču, ki pa ni bil prijeten, ogledovanju naše prestolnice, in klepetu, je čas hitro bežal. Pol ure je minilo kot bi mignil. A Razgled z vrha je bil fenomenalen. Zvezde, luna, spodaj pa 2 milijona lučk, Že iz slik se vidi, da je lepo, v živo je bilo še lepše.

Za povratek sem izbral romarsko pot, katera nas je pripeljala v Šmartno, sledil je še dober kilometer hoje po pločniku do izhodišča, kjer je padel dogovor, da analizo opravimo na toplem kraju, saj na parkirišču zunaj avta ni bilo preveč prijetno. Odpravili smo se proti domu z vmesnim postankom Pr' Andrejc.

V prijetnem vzdušju smo opravili analizo in si izmenjali veliko še nepovedanih stvari. Še isti dan smo se razšli z mislimi na prihodnje druženje.

zapisal vodnik Uroš Malovrh,

Setnik, 7.12. 2024