Planinsko društvo Blagajana

Vesele planinke smo se v nedeljo, dne 25. marca 2012 udeležile 24. Pohoda po nagelj na Limbarsko goro. Udeležba na teh pohodih je vedno precej množična, izhodišč pa je več. Me smo s hojo pričele pri Gradiškem jezeru nad Lukovico. Tako imenovana »rokovnjaška pot« nas je po dobrih dveh urah hoje skozi gozd in po travnikih pripeljala na 773 m visok vrh z cerkvijo Sv. Valentina. Organizatorji pohoda so zelo dobro poskrbeli za prijetno vzdušje. Že velik transparent z napisom Dobrodošli in pa dobra narodna glasba v ozadju sta dala slutiti na zelo dobro razpoloženje. Piko na i so dali še fantje ali pa možje, ki so podeljevali nageljne in poljubčke za materinski praznik. Po dobrih treh urah veseljačenja smo se po isti poti vrnile do avtomobilov. Lahko rečem, da smo imele zelo lep planinsko materinski dan. Vesele planinke Organizacija in vodenje: Herman Rednak

V nedeljo, dne 22. januarja je bil lep sončen dan. Vesele planinke smo se zato zbrale na avtobusni postaji v Polhovem gradcu in se odpravile v Polhograjsko hribovje, na 934 m visoko Sivko, travnati vrh na skrajnem zahodnem delu Polhograjskega hribovja. Imele smo čudovit razgled na Snežnik, do Škofjeloško Cerkljanskega hribovja in naprej do Julijcev, Karavank ter na Savinjske Alpe. Pot smo nadaljevale proti domačiji Rus, kjer je že čakal Ludvik in nas lepo pogostil. Po krajšem odmoru smo se odpravile proti našemu parkiranem kombiju. Šofer je obrnil proti pokopališču v Črnem vrhu. Tam počiva naš Franci. V tej vasi smo s kosilom pri Souvanu (kmečki turizem) postavile še zaključno planinsko piko na i. Vesele planinke

Izlet v neznano je vsakoletna akcija naše planinske sekcije v veselem decembru. V nedeljo, dne 18. decembra smo se v polnem številu zbrale pri Žerovniku in od tam krenile proti Katarini. »Tempo« je bil v stilu prednovoletnega vzdušja - prijazen klepetav in poln humornih prebliskov. Izbrani »vrh« je bila Domačija Pr΄ Lenart, Kmetija odprtih vrat Belo. V letu, ki se izteka smo bile zelo pridne in poslušne. To je opazil tudi Božiček in se nam zahvalil z darili. Posebno darilo pa je bil Ludvik, ki smo ga ponovno pozdravile v naši sredini. Tudi iz fotografij se vidi, da smo se imeli lepo. Vesele planinke

Vesele planinke smo v nedeljo, 12. novembra 2011 obiskale Slavnik (1028 m), razgledno goro, ki se dviga južno od Kozine. Ob 8.00 uri smo se zbrale pri Silvi – Kozarje in se odpeljale do izhodiščne točke v vasi Podgorje. Bil je lep sončen dan z burjo in na začetku pešpoti kar hladno. Do vrha smo porabile skoraj 2 uri, saj smo izbrale bolj položno in daljšo pot. Panorama pogledov iz vrha je resnično »mogočna«, od jadranskega morja, Karnijskih Alp in Julijskih Alp (Triglav) do Golakov, Vremščice in malo bolj oddaljenega Snežnika. Iskale smo tudi skriven »zaklad«, in ga tudi našle (gre za strogo planinsko tajnost). Informacijo, da je Mimi postala babica, smo potrdile v gostilni NIBI v Sinji gorici. Vesele planinke

Vesele planinke smo v nedeljo 23. oktobra 2011 obiskale Kokoš (674 m), enega od vrhov gričevja, ki ločuje Sežanski Kras od Tržaškega zaliva. Nekateri to majhno ljubo planotico, ki res zgleda kot ena kokoška, imenujejo kar Kokoška. Avto smo pustile na parkirišču pri pokopališču Lokve. Že po nekaj korakih nas je pozdravila smerna tabla z napisom vrha. Pot je potekala čez Lokavsko polje po precej ravnih kraških travnikih, pa tudi pozneje ni bilo hudih vzponov. Ob poti je veliko klopic in miz, številne markacije pa zagotavljajo dodaten občutek varnosti. Pisana paleta barv in ne preveč huda burja na vrhu so nas opozarjale na prelepo jesensko Primorsko. Med potjo smo nekajkrat omenile predsednika naše sekcije. Zaradi višje sile ga ni bilo med nami, zaželel pa nam je srečno pot. Vesele planinke

IZLET VESELIH PLANINK Tudi gričevnat del Štajerske je za planince zelo primerna destinacija. Cilj nedeljskega izleta (4. septembra 2011) veselih planink je bila Resevna (682 m) v občini Šentjur. Od mlina čez potek Kozarica vodi gozdna pot do planinske koče Petra Stanteta - Skale. Od tam je le še nekaj deset metrov do 20 m visokega razglednega stolpa na vrhu. Razgledi na vse strani so bila za nas, planince iz ljubljanske kotline, še posebno zanimivi.Pri povratku smo obiskali arheološko najdišče Rifnik in se v senci dreves malo ohladili, saj je cel dan zelo močno grelo – krepko čez 30°C. Obisk Štajerske smo zaključili pri SILVI, Šentrupert 95, ki je poskrbela za hrano in pijačo (na jedilnem listu je bilo kar 5 menijev). Da vse to drži prilagamo dokazni material. Organizacija in vodenje pohoda:Herman Rednak

V soboto 20. avgusta 2011 smo se vesele planinke usmerile na Gorenjsko – na Pokljuko. Začetni cilj je bila Blejska koča(1630 m), ki se nahaja ob robu razgledne planine Lipanca. Res lep razgled se nam odpre na Pokljuške gozdove ter vrhove Mrežce in Lipanskega vrha. "Prazne vreče ne stojijo pokonci«, zato smo se tudi me podprle z malico. Pot smo nadaljevale na Debelo peč (2014 m). Razgled z vrha je bil čudovit. Triglav skoraj na dosegu roke, globoko pod nami pa dolina Krme s Kovinarsko kočo. V želji, dane bi lepote prekmalu izginile smo se povzpele še na en dvatisočak Brda (2008 m). Na vrhu so nas z meketanjem pozdravile ovce, ki so ob dobri paši tudi verjetno uživale v razgledih. Povratek je bil mimo Blejske koče do Medvedove konte.Tradicija je »kriva«, da smo tudi ta izlet končale na večerji pri»Krivi Ščuki«. Vesele planinke Organizacija in vodenje: Herman Rednak