Planinsko društvo Blagajana

Za danes je bilo napovedano lepo vreme. V vasi Lohača, kjer smo pohod pričeli, o lepem, sončnem dnevu ne duha, ne sluha. Po pol ure hoje "direkt navzgor" pa se je posvetilo. Kar zaživeli smo mi v soncu, pod nami pa morje megle... V slabi uri smo dosegli prvi vrh - Petričev vrh. Razgled je bil lep. Videli smo Nanos, Vremščico, Javornike, Slivnico, na drugi strani pa Kamniške planine.... Potem pa 100 metrov spusta po snegu navzdol, da smo se lahko potem povzpeli na naslednji vrh -Lipovec. Ker je bilo v letošnji zimi bolj malo snega, predvsem v nižje ležečih krajih, smo vsi z veseljem gazili sneg. In že smo na Lipovcu. Tu smo si privoščili počitek. pogled nazaj na Petričev vrh Od tu pa zopet navzdol, ter naskok na zadnji današnji vrh - Špilnik. privoščili smo si malo zabave na snegu..... še zadnji pogled na zasnežena pobočja..... Res smo imeli prekrasen dan, ne preveč težko turo, krasno družbo.... še kdaj!!!!

Današnji pohod je bil pa skoraj pohod v neznano. Osolnik je hrib dokaj blizu našega doma, pa vendar za večino od udeležencev poznan le po imenu, na njega pa smo se tokrat povzpeli prvič. Avtomobile smo pustili v vasici Gosteče, potem pa v hrib ...pot sploh ni bila položna, kot smo pričakovali.... ........tako da so nam ravni deli poti kar prav prišli za oddih........ Na vrhu je cerkev sv. Mohorja in Fortunata (kakšen hrib bi pa bil, če ne bi imel cerkve), okrog nje pa več košatih lip. Gotska cerkev je bila postavljena l.1551, 100 let kasneje pa je bila predelana in povečana. V cerkvi je oltar iz l.1701. Osolnik je ena najbolj obiskanih vzpetin nad Medvodami. Razgled je lep; vidimo lahko Škofjo Loko, vse do Kranja, precejšen del ljubljanske kotline vse do Kamniških Alp ter začetek Ljubljane. ...nekoliko turobno vreme ni zmanjšalo užitka..... Z Osolnika smo šli po Evropski pešpoti do Govejka, kjer smo se morali "poštemplat" ...potem pa strmo navzdol v dolino Ločnice...

Letos smo se že tretjič udeležili pohoda, ka ga organizira vinarsko turistično društvo v sodelovanju s KS Vrhpolje, Prostovoljnim gasilskim društvom ter Občino Vipava. Veseli smo, da gredo z nami na ta pohod tudi člani PD Avtotehna in jih vabimo na naše pohode tudi v prihodnje. Vrhpolje pri Vipavi se nahaja v Vipavski dolini, med sivim Kovkom in mogočnim Nanosom, kjer iz tesne soteske pridrvi v dolino hudournik Bela. Že njeno ime pove, da leži vrh rodovitnih polj, ki se raztezajo vse do najbližje vasi Vipave. Nekoč je do tu segalo morje in pustilo bogate nanose laporja in fliša. Vrhpolje se je kot naselje oblikovalo v 13. -14. stoletju. Začetek in konec pešpoti je v Vrhpolju pred Gasilskim domom. Pelje nas skozi vinograde pod vznožjem vasi, mimo vasice Duplje in mimo znanega letnega Lanthierijevega dvorca Zemono. Dvorec obkrožajo vinogradi, zasajeni s sauvignonom, ki dajejo odlično vino sauvignon Zemono. Pot nadaljujemo proti pobočju Nanosa in na Stari grad Tu obrnemo in ...

Lepo februarsko vreme je privabilo veliko planincev, da so se nam pridružili na pohodu po Kraškem robu. Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota Kras s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Slovenske Istre. Predstavlja geološko, geomorfološko in podnebno mejo. Razteza se v okoli 20 kilometrov dolgem in 2.5 do 5 kilometrov širokem pasu od Socerba do Mlinov. Evidentiranih je 47 strmih kamnitih sten v skupni dolžini 51 kilometrov, na ostenja pa se vežejo še druge drobne reliefne oblike kot so udori, spodmoli, škrapljišča, skalni podori, jame. Stene so geološko zanimive zaradi luskaste zgradbe, ki je edinstvena v Sloveniji. pogled na vas Črni Kal iz roba na levi zadaj: viadukt Črni kal , ki je s svojo dolžino skoraj 1 km in višino skoraj 100 m cestni objekt in gradbena konstrukcija presežnikov........ V sredini: ostanki gradu Črni Kal , katerega je dal sezidati grof Ulrik, da bi obvaroval cesto iz Rižanske doline proti notranjosti. Dostop je b...

Leto je hitro naokoli, in 2.2.2008 smo imeli planinci PD Blagajana občni zbor. Po pozdravu predsednika društva g. Staneta Dvanajščaka smo prisluhnili predavanju dr. Toneta Wrabarja o spominih na pohode po Dolomitih (Viš, Montaž, Poldašnja špica..). Posnetki Dolomitov, ki jih je imel pripravljene za nas, so ga spomnili na prelepa potepanja po planinah, zato so njegovi opisi v nas vzbudili željo po obisku teh vrhov. zavzeto smo poslušali g.Wrabarja in gledali posnetke s planin Potem pa se je začel uradni del občnega zbora: - Poročilo predsednika društva o delu v letu 2007, finančno poročilo, poročilo vodniškega odseka, poročilo mladih planincev, nadzornega odbora, častnega razsodišča..... Poročilo o delu mladinskega odseka so nam na prijeten način pripravili mladi planinci sami - Program dela za letu 2008 je predstavil predsednik drušva Stane Dvanajščak - Sledila je podelitev društvenih priznanj, podelitev značke PZS za prehojeno slovensko planinsko pot(transverzalo), podelitev zla...

Na večer, ko je bil 18. nočni pohod, je bilo na stezi do doma namesto snega po tleh vse polno na pol suhega listja. Pred domom so zakurili ogenj. Čeprav je bilo toplo, je gorkota ognja vseeno vabila. Nočno tihožitje. Mimo so proti migetajočim lučkam na Grmadi hodili pohodniki. Dom podnevi, s poti, kakor ga zagleda pohodnik, ki pride iz Polhovega Gradca; spredaj ga varujeta dva borova stražarja. Dom od spredaj, skrit v gozdnem drevju. Grče na boru, kot budna očesa, ki bodo bdela nad njim. Tukaj pa sam zase; arhitekt, ki ga je načrtoval, je dobro vedel, da se latnata obloga lepo vrašča v okolje. Klopce so tokrat samevale, drugače je na njih in ob njih živahno in veselo. Lepo zložena drva in pometena tla kažejo na dobrega gospodarja. Prispevek: Milka Bokal