Planinsko društvo Blagajana

Na tretjo nedeljo v oktobru je PD Blagajana tako kot lani organiziralo spominski pohod po poteh Pavleta Kozjeka, ki je bil častni član društva. Pavle Kozjek je bil doma z Mačkovega grabna, ki je del Setnice, zaselka pod obronki Polhograjske Grmade. Pot je vodila po poteh, po katerih je Pavle hodil v šolo, mimo njegove domače hiše, kjer so nas gostoljubno sprejeli njegovi domači, nato pa po senožetih in gozdovih nad domačo hišo do cerkvice sv. Uršule, kjer je bila maša v Pavletov spomin. Deževno vreme je doma zadržalo otroke, vendar pa ni preprečilo, da ne bi spomin na vrhunskega slovenskega alpinista v usihajoči jesenski naravi počastili njegovi planinski rojaki. Pohod v spomin na Pavleta Kozjeka naj bi postal tradicionalen. Milka Bokal po Mačkovem grabnu navzgor pri Pavletovih so nas lepo sprejeli in pogostili zaradi razmočenega terena in nevarnosti zdrsa smo pot nekoliko spremenili pogled na Mačkov graben sv.Uršula

Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec Vabi na 2. pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka dne 17. oktobra 2010 . Zbor pohodnikov bo ob 10. uri pri Osnovni Šoli Polhov Gradec . Pohod se zaključi na Setnici, kjer bo ob 12. uri v cerkvi sv. Uršule sveta maša v njegov spomin. Pohod se bo pričel pri osnovi šoli Polhov Gradec, ter nadaljeval skozi Polhograjsko graščino, v Mačkov graben, mimo Pavletove domačije, do Jelovčnika. Nad Jelovčnikom zavije pot desno pod Grmado in po lovski poti do sv.Uršule na Setnici. Dodatne informacije: Stane Dvanajščak 041 514 397

Čreta pri Kokarjah (ali Kokarju) je vrh v grebenu, ki povezuje Dobroveljsko planoto (na vzhodu) z Menino planino (na zahodu) in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline. Mi smo se na Čreto odpravili iz Vranskega. Mimo gobic, lepih travnikov, s krajšim počitkom, smo se kmalu znašli pri planinski koči na Čreti. Po zasluženem kosilu iz planinskega doma ali nahrbtnika smo nadaljevali pot do romarske baročne cerkve Matere Božje in nekoliko starejše gotske cerkve sv.Katarine, od koder je lep razgled na Nazarje, Mozirje in okoliške hribe ter Kamniške Alpe v ozadju cerkev Matere Božje cerkev sv. Katarine Med pohodom smo naleteli na spomenike padlim borcem med II.svet.vojno Še "gasilska" na razgledni točki in povratek v dolino. Preživeli smo še en lep dan v naravi in dobri družbi. Organizacija in vodenje pohoda: Ana in Tone Kavčič

Izlet v neznano je prestavljen iz 2.10.2010 na 24.10.2010 . Kot vedno, bo tudi tokrat organiziran avtobus. Zato se vsi zainteresirani prijavite do 18.10.2010 Stanetu Dvanajščaku na tel.041 514-397. Vse informacije o izletu (razen cilja) boste zvedeli ob prijavi. Se vidimo na izletu!

11.9.2010 je na Ravneku nad Polhovim Gradcem potekala prireditev ob 30letnici Planinskega društva Blagajana, Polhov Gradec. Z državno himno, ki jo je zapela Lara Košir, se je pričel uradni del prireditve. Prireditev je povezovala Barbara Rednak Robič. Začela je z besedami: " Ko goro pobožaš, nekaj v tebi se kot čudež zgodi, da prijatelja sta se ti zazdi. Vendar ne pusti se zapeljati, najprej jo moraš dodobra spoznati" Potem je vse prisotne je pozdravil predsednik društva Stane Dvansjščak. Barbara je nadaljevala: " Odkrivanje je nekaj čudovitega. Je dogodivščina, ki ji ni podobne. Enkratno je kot gora in vse gore na svetu, ki čakajo na nas. Čakajo, da nam razkrijejo svoje skrivnosti." Gospod Ivan Polajnar je opisal razvoj PD Blagajana v 30 letih Veseli smo bili, da je bil med nami tudi župan občine Dobrova-Polhov Gradec, gospod Lovro Mrak, ki nam je namenil nekaj spodbudnih besed. "Njih jezik je pesem, njih pesem vriskanje in njih gibanje ples" . S temi be...

Tokrat res v nekoliko skrčeni tridnevni obliki, blizu vseh in vsega, pa vseeno dovolj daleč, da se nismo dali motiti, nabito z otroško energijo, smehom, veselim razpoloženjem in sklepnim sloganom: drugo leto spet! Naj vas te slike spomnijo na naš junijski mini tabor, za ostale pa v vednost, kako smo se imeli fajn! Mentorica Nina Bagar Fotogalerija 21.6.2010 Fotogalerija 22.6.2010 Fotogalerija 23.6.2010

Pa mi je res lanski treking po indijski Himalaji prišel do živega. In to tako, da sem v zadnjem taboru rekla: »Drugo leto bo spet!« Pa naj potiho povem, da bi skoraj veljalo zarečenega kruha se največ poje . Maja letos sem si namreč grdo zvila gleženj, bila imobilizirana z gipsom, ampak je očitno želja bila močnejša in premagala staro slovensko vražo. Ker so lani denarčki kar dobro pošli, sem se letos odločila, da naredim podvig v drugačni obliki. Kot prva (tisti dan ;)) sem prilezla na vrh turškega Ararata in dočakala sončni vzhod ter senčno piramido, ki jo ustvarja samo ta mogotec s 5137 metri nadmorske višine, s pogledom na Iran in Armenijo. Vrh v večnem snegu in mrazu, vendar obdan s sončno svetlobo, ki jo le redko nudi ta osamelec sredi puste pokrajine. Puste samo zato, ker je pogled na Ararat tako veličasten in edinstven. Vse ostale skrivnosti pa naj vam povejo slike same. Fotogalerija Nina Bagar