Planinsko društvo Blagajana

Za 1.aprila smo izbrali pohod na Javornik. Zapeljali smo se do vasi Lome, potem pa počasi krenili v hrib. Pot se je kar naenkrat začela strmo vzpenjati, mislili smo, da se bo tudi megla. A nič od tega. Tako smo kočo zagledali, ko smo bili že čisto blizu. To nas ni odvrnilo od tega, da se ne bi povzpeli do razglednega stolpa. Pri stolpu je veter pihal z vso močjo, tako da sta se na stolp povzpela samo dva, pa še ta nista videl okrog sebe nič. Na povratku proti koči se je v daljavi začelo svetlikati... in kočo smo opazili že od daleč. Po malici in čajčku smo se vsi navdušeni nad soncem, ki se je prebilo skozi gosto meglo še enkrat povzpeli do stolpa. In ni nam bilo žal. Prekrasen razgled, čudovita narava, popolnoma drugo kot pred eno uro.... V dolino smo se vrnili kar po smučišču. Vedno bolj toplo sonce nas je še nekaj časa zadržalo v Lomah, kjer nas je prijazna domačinka postregla z pivom, za popotnico pa nam je dala gajbico domačih jabolk. Organizacija in vodenje:...

Vesele planinke smo se v nedeljo, dne 25. marca 2012 udeležile 24. Pohoda po nagelj na Limbarsko goro. Udeležba na teh pohodih je vedno precej množična, izhodišč pa je več. Me smo s hojo pričele pri Gradiškem jezeru nad Lukovico. Tako imenovana »rokovnjaška pot« nas je po dobrih dveh urah hoje skozi gozd in po travnikih pripeljala na 773 m visok vrh z cerkvijo Sv. Valentina. Organizatorji pohoda so zelo dobro poskrbeli za prijetno vzdušje. Že velik transparent z napisom Dobrodošli in pa dobra narodna glasba v ozadju sta dala slutiti na zelo dobro razpoloženje. Piko na i so dali še fantje ali pa možje, ki so podeljevali nageljne in poljubčke za materinski praznik. Po dobrih treh urah veseljačenja smo se po isti poti vrnile do avtomobilov. Lahko rečem, da smo imele zelo lep planinsko materinski dan. Vesele planinke Organizacija in vodenje: Herman Rednak

V soboto, 24. marca, je bil prekrasen, sončen, že skoraj poletno topel dan. Po celi Sloveniji je potekala očiščevalna akcija Očistimo Slovenijo, mladi planinci pa smo jo mahnili v neznano. Smo pa kljub temu Slovenijo, že v petek v šoli, olajšali za kar nekaj smeti. Vabilo na pohod nam je razkrilo le nekaj skromnih podatkov: do izhodišča se bomo peljali z vlakom, cilj pohoda se nahaja vzhodno od Ljubljane, hodili bomo približno tri ure. Marsikoga je verjetno premamila vožnja z vlakom in tako se nas je zjutraj zbralo na železniški postaji 20 mladih planincev, trije starši in tri mentorice. Vlak je odpeljal točno kot ura in ob osmih smo že izstopili na postaji v Jevnici. Hm, kam pa zdaj? Že takoj smo zagledali planinske oznake pešpoti in jo mahnili po eni od njih. Najprej je sledilo razburljivo prečkanje reke Save po nič kaj zaupanja vrednemu lesenemu mostu. Iz vasi Senožeti smo opazovali okoliške hribe in ugibali kam nas bodo naše mentorice odpeljale. Še posebno eden, s cerkv...

Potepali smo se po naši bližnji okolici. Vsako leto sicer obiščemo Sivko na pohodu 24 ur po PPP, a iz druge strani, tako da nam je bila ta pot povsem neznana. Pohod smo začeli v Lučinah, kjer se nas je tokrat zbralo kar 19. Pot se je takoj za Lučinami začela strmo vzpenjati, ampak zaradi prečudovitih pogledov levo in desno okrog nas, nas to ni motilo... Po dobri ure hoje smo bili že na Sivki "Štemplanje na Sivki" Pogled na naslednji cilj-Planino Še nekaj vzpona, ker smo planinci... in že smo pred cerkvijo sv. Andreja na Planini V vasi smo si ogledali privatni etnološki muzejček, okrog njega pa čudovite lesene skulpture, delo lastnika muzeja. Vse skupaj zares vredno ogleda. Pot nazaj proti Lučinam nam je bila z ražcami postlana... Organizacija in vodenje pohoda: Tone Kavčič Fotogalerija:

Ob besedi Podkorn, se nam razvlečejo usta do ušes. Zakaj? Lepi pohodi, žur, dobra hrana..... Ker je bilo na taboru avgusta 2011 super, smo si privoščili še podaljšani vikend februarja letos. Prvi dan smo se odpravili na ogled zamrznjenega slapa Peričnik. Pot do koče je bila lepa, zasnežena, od koče do slapa pa zamrznjena, zato smo se povzpeli do podslapja samo najbolj tišasti Zvečer pa vojna...na življenje in smrt...najmlajši nikakor ni razumel, kako odrasli brez sramu goljufajo...Andraž je goljufivca tako prevrtal s pogledom, da se mu bodo posledice še dolgo poznale... Drugi dan nas je lepa, zasnežena in delno poledenela pot pripeljala v Krnico. Po skupni malici smo oddrveli v dolino. Nekateri s sanmi, drugi po riti... Že sama slika pove, da nas je "LAKOTA" spremnljala vse dni... Zaključek dneva se je za nekatere dogajal pri "Kosobrinu", za nekatere v Podkornu, Mica pa je doživala svoj večer....kako naj pove sama... V nedeljo smo zakrožili okrog Belopeških jeze...