22. junij 2008

Poldanovec 1299m

Še en junijski pohod je za nami. Tokrat smo se povzpeli na Poldanovec nad Čepovansko planoto. Pot je bila bolj sprehajalna, razgled z vrha pa je bil nepozaben.

Res nas je bilo malo, ampak prav prijetna skupinica za pohajkovanje. Prvi postanek smo naredili še ob Idrijci, tik pred vzponom (z avtomobili) na Čepovansko planoto. Cesta je sicer makadamska, vendar tako slikovita, da je vredna ogleda.
Potem smo se želeli ustaviti v Lokvah na kavici, vendar trenutno ni tam nobenega lokala, ki bi poskrbel za žejne turiste. Zato smo jo mahnili naprej proti Poldanovcu.

Prvi del poti poteka po gozdni cesti okoli Mojske drage, potem pa se pot prične dvigovati in kmalu smo bili na vrhu. Od tu je izjemen pogled na rob Banjške planote na levi, na Julijske alpe v daljavi, dolino Trebuše, Šentviško in Vojskarsko planoto pa tja do Karavank in Kamniških alp, torej smo videli tudi Polhograjsko Grmado in Tošč.

pogled na Poldanovec

V Mali Lazni smo si v zanimivem gostišču privoščili počitek (beri pivo). To gostišče vodi upokojeni likovnik in temu primerno umetniško in naravi prijazno je zunanjost in notranjost tudi urejena.


Naš naslednji in zadnji cilj je bila Velika ledenica v Paradani. Do stalnega ledu je speljana drzna stezica, ki pa je dovolj zavarovana, da ni strahu pred zdrsom.

pogled proti jami


Samo še ven iz jame, v avtomobile in domov..... se vidimo na naslednjem pohodu!


21. junij 2008

PO POTI SPOMINA IN TOVARIŠTVA

"ZELENI PRSTAN" ALI PO POTI SPOMINA IN TOVARIŠTVA

Uf, mi je odleglo! Prva sem bila na zbirnem mestu. Ko pa sem glavo obrnila levo in desno, sem v bližnjem parkiranem avtomobilu zagledala dvoje iskrivih učk, ki so nestrpno čakale ta sobotni dan. Pa se ne bom mogla pohvaliti s svojo točnostjo. Takoj za tem sem za hrbtom slišala otroški smeh, na drugi strani vesel pozdrav in kar naenkrat je okrog mene bila zbrana vsa množica predvsem malo mlajših planincev. Na koncu pa še pikica na i. Vodja našega pohoda. Ha, zadnji! Vendar se Stane ni preveč sekiral. Preštel je svojo četico in jo pospremil na avtobus za Ljubljano.


Kakšno doživetje za naše malčke! To pa še ni bilo vse. V Ljubljani smo se presedli na mestni avtobus in se skozi center peljali do izhodišča našega pohoda. "Poštemplali" smo še knjižice in jo poskočno mahnili na Golovec. Komaj smo naredili nekaj poštenih korakov, se je že oglasil Gašper: "Lačen!" Njegov želodček je dal signal. In takoj za njim še vsi ostali. Kaj smo hoteli drugega, kot vztrajati do vrha, potem pa takoj malica. Po slastnih sendvičih iz nahrbtnika pa naprej.





Skoraj vsak, ki smo ga srečali na poti, nas je ustavil z besedami: "Joj, kolk ste luštni!", ali pa: "Poglej našo prihodnost!", ali pa: "Na mladih svet stoji!". Na drugi strani hriba nas je čakalo še eno presenečenje, za katerega smo izvedeli že takoj v ponedeljek. Fotografsko oko nas je ujelo v objektiv in tako je naša fotografija našla prostor v časopisu Delo. Ponosno smo korakali naprej do postaje mestnega avtobusa, ki nas je popeljal do Ljubljanske tržnice. V sončnem vremenu smo se sprehodili med stojnicami, čez Tromostovje, mimo Prešernovega spomenika, do Nazorjeve ulice in na sladoled. Privoščili smo si kar dve kepici! Joj, kako je bil dober.

Že rahlo utrujeni smo stopicljali naprej do Name, mimo Cankarjevega doma do Tobačne tovarne, kjer smo počakali na avtobus za Polhov Gradec. V zibajočem ritmu avtobusa so se majhne učke kar same po sebi zapirale. In če bi se peljali še kakšen kilometer dlje, bi naši nadobudni planinci že sanjali sladke sanje. Tako pa jih je predramilo veselje, ko so na postaji zagledali svoje starše. Za konec še pozdrav do naslednjega podviga.



Prispevek: Mentorica
Nina Bagar



18. junij 2008

Pohod OD ČEŠNJE DO ČEŠNJE

Planinsko društvo Brda organizira v sodelovanju z Občino Brda in Vinsko kletjo Goriška Brda POHOD OD ČEŠNJE DO ČEŠNJE.

Kot je v navadi, če gremo z avtobusom, je odhod ob 6.uri zjutraj. Vsi, ki smo čakali navmesnih postajah smo že vedeli, da bo nekaj narobe, ker je avtobus zamujal.
Prva postaja je bila kot je v navadi, jutranja kavica na Ravbarkomandi, od tu pa smo se odpeljali v Goriška brda v Dobrovo. Tam nas je že čakal vodič za pohod med češnjami in vinogradi. Po začetnemu asfaltu smo kmalu prišli med lepe nasade češenj. Nekateri domačini so prijazni in so k češnjam prislonili lestev, da smo lažje obirali. Drugi pa so ob drevo naslonili napise ŠKROPLJENO, da ja ne bi nihče odtrgal češnje.
Pohod se je začel v lepem sončnem vremenu. Potem pa so se nad pohodniki, ki so se predolgo zadrževali ob stojnicah, kjer so točili vino, čaj in vodo začeli zgrinjati črni oblaki. Kljub temu, da smo bili nekateri mokri kot bi se tuširali, nam vreme ni vzelo veselja in smo počakali še na sprevod, v katerem so nam predstavili stare običaje.
Potem smo se odpravili proti domu vsi veseli in dobro rapoloženi in znova polni lepih vtisov.
Vsi upamo, da bo med planinci še veliko lepih pohodov in druženja.


Prispevek: Marjeta Jovan


Pripis: Če ima kdo kakšno fotografijo iz tega pohoda, naj jo pošlje na naslov

pdblagajana@gmail.com

10. junij 2008

Srečanje na Grmadi

Sedmo srečanje na vrhu Grmade ob smerni tabli je bilo zopet prijetno. Število udeležencev ne upada, kar pomeni, da se Medvoški in Polhograjski planinci radi družimo. Za tiste, ki ne vedo, zakaj to srečanje. 10.6.2001 smo skupaj planinci PD Blagajane Polhov Gradec in PD Medvode postavili na vrhu smerno tablo, kar naj bi dokazovalo prjateljstvo med dvema mejnima občinama. In to prijateljstvo se vidi iz vsakoletnih srečanj na vrhu.

Vse prisotne so pozdravili: predsednik PD Blagajana Polhov Gradec- Stane, Predsednik pd Medvode in župan občine Medvode. Našega župana na vrhu žal ni bilo.

na poti na Gonte smo posneli še eno gasilsko....

trije medvoški fantje, ki so sodelovali pri postavitvi smerne table

potem pa prijetno druženje na Gontah

01. junij 2008

ŠOLANJE

Pograjski vodniki smo bili po treh letih zopet v šolskih klopeh in na vajah na terenu.
Tone, Rajko in Stane so se odločili, da nadaljujejo šolanje za vodnike kategorije B, kar pomeni, da nas bodo od zdaj naprej lahko vodili tudi v visokogorje. In kako je izgledalo na šolanje?

Vsi zbrani so se pripravili na prvo terensko učno uro

in začeli z učenjem...

ko je koncentracija padla, so se malo poveselili......


Po treningih na suhem so se odpravili v sneg

sidrišče...

če je zdržalo Staneta je bilo sidrišče pa zares dobro narejeno...
,
tudi za lepote narave so si vzeli čas...

še učenje ustavljanja v slučaju zdrsa v snežnih strminah...

in gasilska za slovo....dobimo se na izpitu!!!!!

Ani in Jerca pa sva bile na izpopolnjevanju na Krimu. Nekoliko manj adrenalinsko, vendar vseeno ne brez izzivov.
spust preko stene....

S šolanjem sva si podaljšali licenco za vodnika kategorije A za tri leta.