planinski tabor

Prvi dan
Kaj nej rečem, hja, sm bl redkobesedn človek. No, 3ure pa pol smo se vozil z avtobusom, u bistvu tik pred koncem smo vidl Bohinjsko jezero, sam je blo kr mal kruto; mi tm skuhani v avtobusu, eni se pa tm namakajo v vodi, pa uživajo. No uglavnem, hodil smo nekej časa u hrib, da smo pršli do koče. Tam smo se ugnezdil v sobe. Razpakiral smo svoje stvari, pa še pogovarjal smo se zravn tko, da je večerja pršla zlo hitr. Želodce smo hitr nafilal, k smo bli kr dost lačn. Pol smo bli do spanja u sobah, tko da smo še mal bl uredil svoja bivališča, pol pa ……… zzzzz.

Drugi dan
Dons smo se ob 7.00 zbudil, se oblekl, pa zrihtal za zajtrk. Jedl smo viki kremo al pa marmelado (po želji). Pol smo pa vzel svoje ruzake, kamor smo dodal še pelerine al pa anorake. Obul smo gojzerje, pa hajdi na turo! Aja, šli smo na Krstenico. Gor smo hodil počas, pa z užitkom. Vmes nas je osvežila pršujoča deževnica, sam smo bli ravn pod zavetjem gozdnih dreves. Dež je ponehal in šli smo na vrh. Tm smo v eni od koč zavohal sir oz. sirarje, k smo jih tud obiskal.
Dva vodnika sta kupila vsak po 1 kg sira (1 kg sira 10 eur). Pr koči je blo tud nekej otrok. Ob družbi oddaljene črede krav smo zmazal vsak vsaj eno kekec pašteto plus 2 kosa kruha.
No, pot navzdol je bla spouzka, tko da smo mogl pazit na usak korak. Nekterim je kljub previdnosti spodrsnil.

Ravno, ko smo po poti debatiral o vremenu, se kt strela z jasnga ulije kt iz škafa! U naglici smo en za drugim oblekl pelerine al pa anorake al pa razprl dežnike. Kljub zaščiti nas je useen fuuuulll namočil, da smo mokri kt cucki pršli do težko pričakovane koče.
Hitr smo slekl premočena oblačila, pa sezul gojzerje. In potem kooončno težko prčakovan počitek. Prbližn uro al pa dve kasnej je pršla na vrsto južna - makaroni z mletim mesom, pa čaj. Po obroku smo šli ustvarjat. Vsak je narisal svojo zamisel, kakšna nej bi bla zastava. Končanih je blo velik skic pa risbic, izbrana pa je bila sam ena v obliki sonca, u katerem je človeček, k hodi na Vogar.
Medtem, k so kopirali risbo na zastavo, sem jst kartala s prjatli, nekateri pa so igrali spomin, šah…
Prispela je večerja. Jedl smo šmorn, k ga je blo pa čist preeemal!!! Tko, da so nam učitlce prnesle še viki kremo, tko da smo se lohk fejst najedl. Po večerji so se nadaljevale družabne igre, kar mi je blo fuuuuuuuullllll ušeč!
Zlo smo se hecal pa kartal. Hi-hi! Po prbližn dveh urah smo si šli umit zobe pa spat. Nekateri smo zaspal kt ubiti, drugi pa so kr naprej pošiljal sms-je.

Tretji dan
Ceeeeeeuuu dan je biu grozn vreme! To je biu tud vzrok za to, da dopoldne ni blo nobene večje ture.
Kljub temu smo ustvarjalno izkoristl ta čas; vsaka soba je narisala svojo maskoto, k jo je pol tud obesla na vrata svoje sobe.
Pršlo je kosilo – obara, za povrh pa še pecivo. Vreme se je ustalil, tko da smo šli na kratko turo. Na poti smo našl ogromn, ma
neeeee….. ZA CEU TRIGLAV JURČKOV!!! Te naj bi jutr pojedl pr južni. Zame je bla ta tura kt en sprehod. Turca je bla zanimiva že zarad družbe.
K smo pršli nazaj v kočo, smo se šli (nekateri) flašo resnice. V igro se je ukluču tud Stane, k nam je pripovedoval o hribovskih forah s koprivam pa kamni u postli. U igri je pršlo do skupnga izziva, da podtaknemo koprivo Stanetu. Zato smo hitr stekl vn. Za ovinkom se je dičila lepa visoka pekoča kopriva, k smo jo podtaknil pod rjuho, u rokav srajce pa u štunf.
Počas je pršla večerja - jogurt pa rogljiček. Pol je hitr padla noč. V postlah smo potihem čvekal, ko nenadoma zaslišimo glasen krik, pol pa še val krohotanja. Šli smo do izvora hrupa. Odprl smo vrata ter zagledal na postli sedečga Staneta s koprivo v roki. Otroci v sobi so pokal od smeha. Prtekl so še ostali firbci pa se do solz narežal. Na odkritje drugih for bo treba počakat do jutr. Komi čakam!


Četrti dan
Dons je ceu dan padou dež, tko da se nismo mogl upret ustvarjalnosti. Vsak je dobu listek papirja, na katerga je mogu narisat to, kar je zahtevalo navodilo. Npr.: risanje z nasprotno roko (desničar z levo), sestavljanje stavkov, pisanje zgodbe, kjer se usaka beseda začne na črko p, iskanje stvari v vijugah… Nasploh z eno besedo, zabavno!
Peter Petrka pa Petra Petrovčič, prav prijeten par, pripeljeta pri Petrolu. Prodajalec pozdravi pa pravi: "Prosim, povejta po poljsko prašič." Peter pa Petra pa povesta: "Piškoti… Plenice… Praprot…" Prodajalec pa pravi po poljsko: "Pišuka, Poldi." Petra pa potem pove po poljsko: "Porkamotorka!" "Potem pa pejta piščanca pojest," pravi prodajalec. Peter pa Petra pozdravita pa pojdeta po polju pobirat piščance.

Anja G. & Co.

Ob dežju smo v sobi 11 pripravili novo presenečenje za Staneta (aja, pa tiste včerajšnje fore niso vžgale, k jih je najdu). Na dvorišču smo nabrale kamenčke, k smo jih pol tud oprale (da jogi nebi biu umazan), pa jih potresle pod rjuho njegove postle. Prot večeru smo komi čakale na reakcijo Staneta, ko bo začutu drobcen kamnolom pod sabo.
Popoudne je vsak napisu spis o tem, kako se ima na Vogarju, al pa kaj se je že do zdej zgodil. K je vsak zapisal svoje občutke, nam je oskrbnik Janko predavu o Triglavskem narodnem parku in o njegovih prebivalcih (on je tud nadzornik TNP-ja).
Pol nam je pa še Stane pokazu nekej vozlov: osmico, upleteno osmico, bičeu vozu, pa še kr neki vozlou.

Pol so pa že poklical reditle, da prštimajo večerjo. Po večerji je pršu cajt za pravlce. Prebrau jo je Matic, k je s tem odslužu eno črno piko. Potem smo zaspal kt ubiti.
Opomba: dons so potekale priprave na predstavitveni večer oz. pokaž kaj znaš.

Peti dan
Dons je dan predstavitev sob. Vsaka soba se predstau s svojo točko (igra, pesem,…). Naša soba je prpravla prirejeno recitacijo Povodnega moža o Vogarju. Po zajtrku smo prštimal ruzake, obul gojzarje ter uzel ostalo opremo, pa hajd na Planino pr Jezeru.
Po kratki hoji smo se razdelil v dve skupini: v večjo skupino starejših, ter manjšo skupino mlajših otrok. Mlajši so šli po krajši poti direkt na Planino, mi starejši pa po dalši pa bol strmi čez Planino Laz do Planine pr Jezeru. No, pot navzdol ti rečem, je bla fuuulll spolzka pa smotana, tko da smo s težavo pršl do koče Vogar. Po južni smo vadl za današnji večer.
Zbral smo se v jedilnici, prpravleni na začetek šou tajma (show time). Skratka, vsaka soba posebej je stopila na prostor, obkrožen z radovednimi očmi, ter zaigrala, zapela… Na konc so se predstavili še učitli. Čist na konc pa je vsak dobu svoj hribovsk ime (npr. Encijan, Kozorog, Gams, Lisko, Kopriva, Snežna jerebica,…). K imenu spada še hribovsk krst, vključno s težkim vprašanjem (kar je čist podobn Stanetu). Čist čist na konc pa………… muzikaaaaaaa!!!!! Ples, žurka, ter zabavanje sta nas zdelala. Nč čudnga, sej smo žuriral do 23.00. Pol pa hitr umit pa v mehko postlo.

Šesti dan
No, tuki zdej ni več kej dost za povedat…… Skratka, zjutri smo ustal, se uštimal pa to, pol smo šli vn preskakvt kolebnco pa igral smo se do južne. Ko smo pojedl, smo vzel ruzake, vanje dal opremo, pa po poti navzdol. Aja, še zastavo
smo vzel, se poslovil pa šli do avtobusa. Umes smo se ustavl pa pomalcal pa šli naprej, dokler nismo na križišču zagledal na prikolici kup potovalk z Vogarja. Te so pol zložil na bus. Medtem smo šli še na sladoled, pol pa na dooooolgooo vožnjo z busom, k je bil prepojen z dobro voljo in musko harmonke. Skupi smo se naučil himno, k smo jo tud večkrat ponovil, da se nam je dobr usedla u spomin. Himno smo zapel tud na črpalki, kjer je bil odmor.
Pol pa spet dooooolga vožnja do težko pričakovanega Pouhouga Graca. Tm smo se izkrcal in raztovorl bus. Drug od druzga smo se poslovil tako, da smo zapel himno našim staršem. Adiiiiijoooooo Vogar!!!!

Taborska smrkla
Lidija Plestenjak

ZAHVALA SPONZORJEM
OSNOVNI ŠOLI POLHOV GRADEC
ČEBELARSTVU BOGATAJ
ČEBELARSTVU OBLAK
PODRAVKI LJUBLJANA

ZAHVALA PLANINSKIM VODNIKOM IN MENTORJEM
STANETU, ANČKI, TONETU, NINI, ANDREJI IN BARBARI
ter INGE, ki je skrbela za naše zdravje

Prispevek pripravili: Lidija Plestenjak, Nina Bagar, Andreja Krnc, Barbara Rednak Robič