V neznano

vV nedeljo, 28. oktobra, se je avtobus članov polhograjskega planinskega društva podalo na izlet v neznano. Vodstvo izleta se je spretno izognilo slabemu vremenu, ki se je od deževnega dopoldneva preobrnilo v oblačno popoldne. Tradicionalno ugibanje, kam gremo, je bilo letos poenostavljeno v skupinsko poizvedovanje, pri čemer je bilo omenjeno skrajno obrobje Karavank, kralj, ki ni kralj in vožnja s plovilom, ki ni ladja. Ni trajalo dolgo, ko smo ugotovili, da gremo v opuščeni rudnik svinca in cinka Mežica in da se nas bo večina prvič peljala s splavom po Dravi. Opis težkega dela, ki ga je z rahlo zastrtim otožnim občutkom, da je vse preteklost, pripovedoval vodič, ki je bil delavec v njem, je na vse napravil močan vtis. Nepoučenemu je težko dojeti, kako je mogoče delati v takem prahu, da človeka ne vidiš in da je njegovo prisotnost mogoče zaznavati le skozi motno luč rudarske svetilke. Ob posameznih postajah smo poslušali tudi zvočne posnetke dela, seveda na precej manjši jakosti, kot je bilo v resničnosti. Rudnik je obratoval približno 500 let, zaprli so ga 1994. Nakopali so tudi do 500 000 ton rude letno, pri čemer je bila vsebnost od 3 do 20 odstotkov.

Za težak, naporen dan raziskovanja neznanega smo se zjutraj najprej dobro podprli; odojek, s katerim je PD Blagajana ob uspešnih delih pri gradnji planinskega doma na Ravneku počastila udeležence izleta, je vsem dobro teknil.

Nežna ljubezenska čustva z blago sijočega obraza Rajka Škrlja kažejo, da so mu kljub beli bradi, s katero je začel konkurirati bradi kralja Matjaža, ki je bil ta dan večkrat omenjen, ta čustva še vedno zelo blizu.

Za podzemlje Pece smo se dobro pripravili: pelerine, čelade in pas s svetilko so nas naredili vse skoraj enake. Nekateri rudniški rovi segajo do višine 2000 metrov.

Delovna ekipa polhograjskih rudarjev se seli iz enega rudniškega obzorja v drugega po številnih stopnicah.

Delo v rudniku je bilo naporno. Številne človeške figure po rudniških rovih nazorno kažejo težka rudarska opravila. Boj za zaslužek je ljudi prisilil, da so zaposlili tudi ženske in otroke. Nenavadna, a resnična je ob tem misel, da so bili otroci toliko na boljšem, da so zaradi svoje majhne telesne višine lahko delali stoje.

Med številnimi obzorji, ki sestavljajo rudnik, so se rudarji selili po preprostih, v deblo vsekanih stopnicah, kamor so pritrdili železne zatiče.

Delo v rudniku je bilo prašno, še posebej ob miniranju in nakladanju na vagonček. Naprava za nakladanje je ena od naprav, ki so tekom stoletij delno razbremenile težaška rudarska dela.

Kar veseli smo bili, da smo po dobri uri spet zagledali beli dan. Kaj šele, če bi tam morali delati osem ur?!

Gasilska slika pred vožnjo s splavom po Dravi. »Nekateri še gredo,« pravi Stane, ki je z ženo Marico in drugimi tudi letos organiziral ta izlet v neznano.

Na splavu je bilo zelo živahno, k čemur so pripomogli tudi trije godci z originalnimi glasbili. Eden od njih je z mnogimi življenjskimi napotki in aktualnimi, tudi političnimi prebliski žel valove gromkega smeha.

Tole ropotalo je močno oddajalo svoj glas.

K splavu sta se večkrat približala dva laboda; počakala sta drobivec kruha, potem pa se z močnim prhutanjem oddaljila na širno dravsko gladino.

Takale preprosta vesla, imenovana lemaž, so imeli dravski splavarji. Les so splavljali do Beograda in celo naprej do Črnega morja. Bregove Drave obdajajo gozdovi, ki so žareli v jesenskih barvah.

Še skupinska slika s splava. Tudi golaž, ki ga je kar precej izletnikov naročilo repete, je teknil.

vzdušje.........................

Zdravnik, imenoval se je tudi veterinar, ki je opravil pregled sposobnosti kandidata za sprejem med flosarje, je imel veliko dela. Oseba je v popolnost opravila izpit.

Zapisnik je pisala originalna tajnica oziroma tajnik (nekaj merodajnih znakov je govorilo za prvo, nekaj bolj prikritih pa za drugega) na prenosnem računalniku, ki sodi v sam vrh dosežkov visoko razvite informacijske tehnologije.

Pravi flosarski krst. Kandidat je ob botrici in botru prestal vsa podrobna izpraševanja in zahtevne preglede in ponižno sklonil glavo: voda iz Drave je opravila svoje - en splavar je več.

Milka Bokal