Planinsko društvo Blagajana

Ko nam je pred časom naš vodnik omenil, da imamo za nedeljo 17. marca planiran pohod na Štefanjo goro, smo se spogledali: »Ja, kje pa je to?« Ob omembi, da se ta gora nahaja nad vasjo Adergas pa smo se spet spogledali, nekateri so celo podvomili, da je to v Sloveniji. Res premalo poznamo Slovenijo. Zapeljali smo se torej do Cerkelj na Gorenjskem in nadaljevali do vasi Adergas, kjer smo pred nekdanjim ženskim dominikanskim samostanom Velesovo in njemu pripadajočo župnijsko cerkvijo, pustili svoje avtomobile. Nekaj časa smo hodili po asfaltni cesti ob levi strani obzidja samostana, potem pa po pešpoti prišli v gozd in tu smo se kar strmo vzpenjali. Sveti Dominik, po katerem je samostan Velesovo dobil svoje ime, je bil velik Marijin častilec, zato ni bilo nič nenavadnega, da je predstavljala velesovska cerkev več stoletij božjo pot za romarje iz cele Gorenjske pa tudi drugih pokrajin. Menda je veljal celo rek, da kdor zaradi oddaljenosti ne more romati na Svete Višarj...

  V nedeljo, 2. marca, smo se planinci PD Blagajana odpeljali na Primorsko. Naš cilj je bila Banjška planota in njen najvišji hribček Lašček s 1071 metri. Da je to skopa zemlja, smo predvidevali že po prvem zanimivem prizoru, ko smo zavili na samoten svet severno od Nove Gorice. Ob cesti so se v majhni čredi pasli oslički. Saj so bili lepi, a po imovitosti pač ne morejo tekmovati s konji. Takemu prvemu vtisu so botrovali še naslednji. V Lokovcu smo od zavzetega turističnega vodiča izvedeli o preteklosti te samotne planote. Nekdaj so to bili obljudeni in naseljeni kraji. Kraški svet sicer ni dajal veliko kruha, a puščobo zemlje sta dopolnjevali oglarstvo in kovaštvo. Bukovi gozdovi so to omogočali. Pojav kovaštva pa je bolj skrivnosten, domnevno pa je na to vplivala bližina Benetk in vpliv kroparskih kovačev. Tako se te vasi v preteklosti niso borile z revščino, kar se še danes kaže v številnih velikih, a žal opuščenih hišah, katerih znak imovitosti so tudi lepo oblikovani por...